Sreda, 3. 1. 2024, 19.47
3 mesece, 3 tedne
Golob: Brez reforme celotnega javnega sektorja ne moremo izpeljati dogovora za sodno vejo oblasti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,60
V Slovenskem sodniškem društvu naj bi sprejeli tudi odločitev, kako bodo poskušali od države iztožiti razliko v plačah za nazaj.
Premier Robert Golob dan pred protestnimi shodi sodnikov in tožilcev vztraja, da dogovora o plačni reformi za pravosodne funkcionarje ne morejo izpeljati, ne da bi to izpeljali za celoten javni sektor. Prepričan je, da bodo pogajanja o reformi v prihodnjih mesecih pripeljali h koncu, na parcialne dogovore ne bodo pristajali, je zatrdil za Kanal A.
Predsednik vlade Robert Golob je sicer v pogovoru za informativno oddajo Svet na Kanalu A priznal, da je bila sodna veja oblasti z vidika plač v zadnjem več kot desetletju popolnoma zanemarjena. Plače se niso usklajevale z inflacijo in so realno v tem času padle, je dejal premier.
Ob tem je spomnil, da so v preteklem letu pripravili predlog reforme plačnega sistema za pravosodni steber, s katerim so se strinjali tako sodniki in tožilci kot tudi vlada. "Hkrati smo jasno povedali, da ne moremo izpeljati dogovora parcialno samo za sodno vejo oblasti, ne da bi izpeljali enako reformo tudi za preostanek javnega sektorja," je poudaril Golob. Po njegovih besedah bo morala tako reforma v tem delu še počakati, saj bi jo bilo nepošteno izvesti zgolj za eno skupino javnega sektorja.
Nadeja se, da bo vlada v prihodnjih mesecih uspela pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju pripeljati do konca in nato reformo tudi uresničiti.
Ne strinja se z očitki, da vlada na tem področju v preteklem letu ni storila ničesar. "Eno je sprejeti odločitev, ugotoviti, kje je treba problem nasloviti, drugo je to rešitev tudi izvesti. V javni upravi so te časovne dimenzije izjemno dolge," ugotavlja premier.
Podobno velja za pogajanja z zdravniki in tudi s šolniki, je navedel. Obenem je še spomnil, da je do zamika pri izvajanju obljubljene plačne reforme prišlo tudi na račun poplav, ki so avgusta prizadele Slovenijo. "Mislim, da je šest mesecev po 12 letih nekaj, kar vsak razumen sprejme. Niti ne kot kompromis, ampak kot nujnost zaradi razmer, v katerih smo zaradi poplav," je še sklenil premier.
Sodniki bodo protestno prekinili delo
Sodniki in tožilci bodo sicer v četrtek za eno uro prekinili delo in s protestnimi shodi izrazili nestrinjanje z nespoštovanjem ustavne odločbe glede sodniških plač. Ustavno sodišče je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo. O protestu so sodniki in tožilci tudi že obvestili pristojne evropske institucije, ne izključujejo niti nadaljevanja protestnih aktivnosti, če vlada ne bo odpravila neustavnosti višine sodniških plač.
Sodniki bodo prebrali protestno izjavo, sledila bo razprava o zaostritvi ukrepov, popoldne pa bodo predvidoma na glavnem odboru Slovenskega sodniškega društva sprejeli odločitev o nadaljnjih ukrepih. Razpravljali bodo tudi o možnosti, da bi določen čas reševali zgolj nujne primere.
Ker so na sodniške plače neposredno vezane tudi tožilske plače, se bodo protestu sodnikov najverjetneje z enourno prekinitvijo dela pridružili tudi državni tožilci, o čemer smo že poročali v spodnjem članku:
Med sodniki in tožilci je nazadnje zavrelo decembra, ko so prek medijev izvedeli, da je vlada s sindikati javnega sektorja podpisala dogovor, s katerim si je med drugim zagotovila, da sindikati do jeseni ne bodo šli na ulice, če vlada do takrat ne bo sprejemala parcialnih rešitev s posameznimi skupinami javnih uslužbencev ali funkcionarjev. Mednje spadajo tudi sodniki (in posledično tožilci), ki bi jim morala vlada najkasneje do včeraj, 3. januarja, urediti plače, piše Dnevnik.
Sodni svet opozarja, da niti vlada niti državni zbor nista izkazala nobenih aktivnosti za uresničitev odločbe v roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče, to je do 3. januarja 2024. "Gre za upoštevanje bistva načela pravne države, enakovrednosti in medsebojnega spoštovanja vseh treh vej oblasti. Neupoštevanje odločbe ustavnega sodišča bomo šteli za hudo kršitev načela pravne države in zanikanje vladavine prava ter ustavne ureditve," so do vlade kritični v sodnem svetu, kjer so se že obrnili na evropske institucije, tudi na predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen.
"Še več, predsednik vlade Golob je v izjavah medijem poudarjal, da gre za vprašanje, ki bo rešeno v okviru sprejemanja novega sistema plač v javnem sektorju, pri čemer vsebina tega zakona sploh še ni znana niti ni jasno, ali in kdaj bo sploh vložen v zakonodajni postopek," je med drugim v pismu voditeljem EU zapisal Sodni svet.
Predčasni dogovor bi lahko sprožil dodatne zahteve po povišanju plač
Z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja že dlje časa potekajo pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah s ciljem uresničiti 6. točko Dogovora o plačah in drugih stroških dela za leti 2022 in 2023, ki sta ga vlada in večina reprezentativnih sindikatov podpisali v mesecu oktobru 2022, so ob tem pojasnili na ministrstvu za javno upravo.
"V kontekstu odprave nesorazmerij v osnovnih plačah so potekala tudi ločena usklajevanja s predstavniki vseh funkcionarjev, vključno s predstavniki sodnikov, ki se bodo v okviru odprave plačnih nesorazmerij nadaljevala tudi v prihodnje. Strinjamo se, da je ustavno odločbo v zvezi s plačami sodnikov treba uresničiti, zavedamo se tudi nesorazmerij, vendar je vlada dolžna zasledovati cilj, da se vzporedno z ureditvijo plač sodnikov odpravijo tudi nesorazmerja v osnovnih plačah javnih uslužbencev in se izvede tudi celovita prenova plačnega sistema javnega sektorja, vse v okviru javnofinančnih zmožnosti," so dodali.
Predčasna oziroma parcialna uresničitev dogovora o povišanju plač za eno skupino bi lahko, kot so še navedli, sprožila dodatne zahteve po povišanju plač v javnem sektorju. Vsi si želimo stabilen plačni sistem v javnem sektorju in pravična plačna razmerja, zato moramo stremeti k skupnemu dogovoru, ki bo sprejemljiv za vse zaposlene v javnem sektorju in tudi za javne finance, saj bo popoplavna sanacija tudi v letu 2024 obremenila državni proračun.
S sklenitvijo dogovora, usklajenega za skupno mizo z vsemi predstavniki sindikalnih strani, z upoštevanjem javnofinančnega okvirja, bo prišlo tudi do uresničitve odločbe ustavnega sodišča in s tem tudi uresničitve že doseženega dogovora s sodniki in tožilci, kjer so bile plače sodnikov in tožilcev v dialogu z njimi uvrščene na novo plačno lestvico, so sklenili odgovor na naše vprašanje, kako bodo uresničili ustavno odločbo.
