SiolNET. Novice Slovenija
3,50

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Sodnik, ki bi ga Masleša in Klemenčič žrtvovala zaradi založenih oporok

3,50

termometer

Branko Masleša in Goran Klemenčič

Zaradi večjega števila najdenih nerazglašenih oporok na novogoriškem okrajnem sodišču sta tako pravosodni minister Goran Klemenčič kot tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša zadržana do ponovnega imenovanja Jerneja Kovšeta za predsednika tega sodišča. A zadnjo besedo ima sodni svet, ki bo odločal v četrtek.

Problematika nerazglašenih oporok je prišla na dan prav zaradi primera na novogoriškem okrajnem sodišču. Tam so, kot so poročale Primorske novice, marca lani našli staro oporoko, ki je ostala nerazglašena.

V njej je avtorica oporoke vnuku zapustila kmetijo, a ker so na sodišču oporoko založili, je dedovanje potekalo po zakonu in kmetijo je dobilo njenih pet sester. Ko je sodišče oporoko odkrilo, je nesojenega dediča obvestilo o napaki in ga napotilo na pravdo, torej k temu, da toži trenutne lastnike kmetije, ki so kmetijo dobili po zakonu. 

Posledično je vrhovno sodišče odredilo pregled arhiviranih oporok na vseh okrajnih sodiščih in našlo skoraj pet tisoč nerazglašenih oporok (nekaj maj kot tisoč je bilo deponiranih po osamosvojitvi). Trije domnevni oškodovanci so že vložili odškodninske tožbe proti državi. Končan je en primer, v katerem je država pristala na poravnavo v višini 29 tisoč evrov. 


Preberite več:

Masleša se hvali z informatizacijo sodišč, ta pa so založila 945 oporok

Sodišču ne zaupajte svoje oporoke!

Zakaj je Nina Betetto zamolčala to sodbo? 

Založene oporoke: trije oškodovanci od države zahtevajo 180 tisoč evrov

Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je na oktobrski novinarski konferenci o nerazglašenih oporokah dejala, da ni nobeno sodišče bistveno odstopalo po številu najdenih oporok. Mnenji vrhovnega sodišča in ministrstva za pravosodje o ponovnemu imenovanju Jerneja Kovšeta kažeta drugače. Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je na oktobrski novinarski konferenci o nerazglašenih oporokah dejala, da ni nobeno sodišče bistveno odstopalo po številu najdenih oporok. Mnenji vrhovnega sodišča in ministrstva za pravosodje o ponovnemu imenovanju Jerneja Kovšeta kažeta drugače. Foto: STA

V težavah zaradi nesorazmernega števila oporok

Vsaj za enega predsednika sodišča, in sicer Jerneja Kovšeta z novogoriškega okrajnega sodišča, ki se mu mandat izteče decembra, so nerazglašene oporoke lahko ovira pri ponovnem imenovanju. Pri Kovšetu naj bi namreč, kot pravijo na vrhovnem sodišču, našli nesorazmerno veliko nerazglašenih oporok glede na velikost sodišča (po preteklem poročanju Primorskih novic 44). 

Tako na ministrstvu za pravosodje kot tudi na vrhovnem sodišču, kjer morajo podati mnenje ob imenovanju vsakega (pod)predsednika sodišča so zanj podali mnenje s pridržkom. Kovše navedb ni hotel komentirati, ker postopek imenovanja še ni končan. 

Objektivno odgovoren?

Klemenčič je v mnenju glede imenovanja Kovšeta, kot pravijo na ministrstvu, "apeliral na sodni svet, da presodi težo in pomen okoliščin, ki se nanašajo na analizo ugotovljenih nepravilnosti na okrajnem sodišču v zvezi z nerazglašenimi oporokami oziroma s tem povezane opustitve dolžnih nalog". Na ministrstvu za pravosodje pravijo še, da na problem oporok opozorijo pri imenovanju vseh predsednikov sodišč, ki so dlje časa na položaju. 

Pri ponovnem imenovanju Kovšeta je svoj zadržek v dopolnitvi mnenja izrazil tudi Masleša. "Konkretna osebna odgovornost posameznikov na tem sodišču ni bila ugotovljena, za takšen postopek pa vrhovno sodišče v tej fazi tudi ni imelo pristojnosti. Zaradi večjega števila najdenih zadev na tem sodišču je predsednik v okviru dopolnitve mnenja h kandidaturi gospoda Kovšeta presodil, da gre za dejstvo, ki ga je treba ustrezno ovrednotiti pri presoji sodnega sveta o primernosti ponovne kandidature," so na vrhovnem sodišču povzeli stališče Masleše.

Ta je, omenimo, o primeru spregovoril tudi na oktobrski seji odbora za pravosodje:

"Kar zadeva odgovornost, (...) v eni zadevi oziroma, ker je zdaj v teku imenovanje enega od predsednikov, sem jaz pri tem izrecno poudaril, da je treba ovrednotiti tudi dejstvo, da je bilo pred tem sodiščem precej spregledanih oporok in tudi nesorazmerno število z vidika tistih, ki bi utegnili imeti materialno-pravne posledice, da je to torej pomemben kriterij pri presoji morebitne primernosti, ali naj kolega imenujejo na mesto predsednika okrajnega sodišča ali ne."

sodišče Iustitia Foto: Thinkstock Kako imenujejo predsednike okrajnih sodišč

1. Pol leta pred potekom mandata sodni svet v uradnem listu objavi razpis in zbira prijave.

2. Sodni svet pridobi mnenji predsednikov vrhovnega in pristojnega okrožnega sodišča o prijavljenih kandidatih. 

3. Sodni svet opravi ustni razgovor s kandidati.

4. Po razgovoru mora pisno mnenje o kandidatu/-ih podati še minister za pravosodje. 

5. Sodni svet odloči o imenovanju ustreznega kandidata.

Sodni svet bo skrbno pretehtal

Sodni svet je poleg pridobljenih mnenj že opravil tudi ustni razgovor s Kovšetom, o imenovanju pa bo odločal v četrtek. Mnenji Klemenčiča in Masleše zanje nista zavezujoči. Klemenčič je v preteklosti ta organ celo že javno kritiziral, ker naj njegovih opozoril pri imenovanju sodnikov ne bi upoštevali.

Predsednik sveta Marko Novak tega noče komentirati, češ da gre za nekonkretizirane očitke. Dodaja, da sodni svet svojo odločitev vedno utemelji, saj je odločba ne nazadnje lahko predmet sodne presoje.

Po besedah Novaka sodni svet v postopku imenovanja presoja vso dokumentacijo in tudi mnenje prijavljenega kandidata. "Problematika založenih oporok na sodiščih je gotovo okoliščina, ki je v postopkih imenovanja predsednikov okrajnih sodišč ni mogoče spregledati," pravi in zagotavlja, da svet to okoliščino v kandidacijskih postopkih skrbno pretehta.

Betettova pred mesecem dni: Med sodišči ni bistvenih razlik

Spomnimo pa še, da je podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto na oktobrski novinarski konferenci o nerazglašenih oporokah dejala, da ni nobeno sodišče bistveno odstopalo po številu najdenih oporok, kar se ne ujema z mnenjema Masleše in Klemenčiča.

Betettova se bo konec meseca začasno usedla na Maslešev stolček, saj njegov naslednik še ni izbran, hkrati pa kandidira za ustavno sodnico. Pred časom je dejala, da ne vidi smisla v iskanju odgovornih, saj naj bi šlo za precej stare zadeve. Pojasnila je tudi, zakaj se po njenem mnenju sankcioniranje ne obnese: 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin