Petek, 21. 10. 2016, 4.23
6 let, 7 mesecev
Zakaj je Nina Betetto zamolčala to sodbo? #oporoke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
22
Vrhovno sodišče je že pred tremi leti na mizo dobilo primer "založene" oporoke, ko je oškodovana državljanka prijavila kaznivo dejanje uslužbenca sodišča in zahtevala odškodnino od države. Zakaj sodišče takrat ni sprožilo preiskave in kaj ta sodba – državljanka je izgubila – pove o možnostih nekaj sto oškodovancev za uspeh v morebitnih tožbah proti državi?
Primorske novice so pred dvema tednoma razkrile primer o tem, kako je Slovenec po 30 letih izvedel, da mu je babica zapustila kmetijo – ker so sodišča oporoko, v kateri je bilo to navedeno, založila, so kmetijo dobile babičine sestre. Zdaj so nesojenega dediča o napaki obvestili s sodišča in ga napotili na pravdo – da naj torej toži trenutne lastnike kmetije, ki so kmetijo dobili po zakonu. Oškodovanci imajo tudi možnost odškodninske tožbe, so povedali.
Na sodišču so po objavi članka pojasnili, da so pregledali vse oporoke na vseh okrajnih sodiščih od leta 1945 dalje in našli pet tisoč nerazglašenih (po domače povedano založenih) porok, od tega je v 450 primerih v oporoki navedeni dedič lahko finančno oškodovan.
Zaradi napake sodišča je ostala brez stanovanja
V primeru izbrisanih so se naša sodišča pri zavračanju tožb dolgo opirala na zastaralne roke, na koncu pa je ta argument izpodbilo ustavno sodišče – danes Slovenija plačuje odškodnine z visokimi zamudnimi obrestmi.
Revizija vrhovnega sodišča, ki jo je mogoče najti v iskalniku sodne prakse, pa navaja primer državljanke – njeno ime iz dokumenta ni razvidno –, ki je zaradi tovrstne napake sodišča že leta 2008 vložila kazensko in odškodninsko tožbo proti državi.
Za kaj je šlo? Sodišče je založilo oporoko, po kateri bi morala omenjena državljanka dobiti 37 kvadratnih metrov veliko stanovanje.
Ker je oporoka obstala na sodišču, je bilo stanovanje leta 1999 prepisano na drugega dediča (na podlagi druge oporoke). Sklep o dedovanju, s katerim je ta postal lastnik, je postal pravnomočen marca 2002.
Sodba: premalo jasno, kaj naj bi sodni uslužbenec naredil narobe …
Oškodovanka je nato izvedela za "založeno" oporoko (kdaj, v dokumentu ni navedeno) in junija 2008 vložila tožbo proti državi, ker je po njenem mnenju "eden od delavcev sodišča pri opravljanju svojih nalog storil kaznivo dejanje, ko ni vpogledal v register oporok", ter od države zahtevala 50 tisoč evrov.
A prvostopenjsko sodišče je odločilo, da ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno. Tožnica je, tako piše v sodbi, "storitev kaznivega dejanja navajala pavšalno, nekonkretizirano, s tem, da je le citirala člene kazenskega zakonika".
… državo pa je "rešilo" zastaranje
Hkrati pa je sodišče odločilo, da je že potekel objektivni zastaralni rok za uveljavljanje odškodninskega zahtevka. Načeloma lahko po slovenski zakonodaji odškodninsko tožbo vložimo tri leta po tem, ko izvemo za dejanje, iz katerega izvira škoda. Če ta ni posledica kaznivega dejanja, se upoštevajo določbe obligacijskega zakonika, po katerem možnost uveljavljanja odškodninskega zahtevka zastara v petih letih po dogodku, je razložilo sodišče.
V nadaljevanju pa pojasnilo, da je v konkretnem primeru rok zapadel pet let po pravnomočnem sklepu o dedovanju, ki je stanovanje dodelil "napačnemu" dediču, torej marca 2007. Sodbo prvostopenjskega sodišča sta potrdila tudi višje sodišče in leta 2013 še vrhovno sodišče.
Pravosodni minister Goran Klemenčič je obvestilo o najdenih nerazglašenih oporokah na mizo dobil že lani, takoj po tem, ko so sodišča končala skrbne preglede. A šele po tem, ko je zgodba prišla v javnost, je od sodišča zahteval poročilo.
Vrhovno sodišče je za težavo vedelo že leta 2013
Po našem mnenju zgornji primer in odločitve sodišč pod vprašaj postavljajo več trditev podpredsednice vrhovnega sodišča Nine Betetto z novinarske konference pred dvema tednoma.
Betettova je dejala, da so na vrhovnem sodišču za problem nerazglašenih oporok izvedeli lani na podlagi primera na novogoriškem sodišču. Na naše vprašanje, ali prej ni bilo nobenega indica, da je sistem neurejen, je Betettova dejala, da je bil pred tem še en primer na slovenjgraškem sodišču, ki pa so ga na sodišču "uredili po svoje" – tako, da na vrhovnem sodišču za to niso izvedeli.
A za piranski primer so na sodišču izvedeli že leta 2013, saj so o njem odločali. Zakaj je ta primer Nina Betetto zamolčala na novinarski konferenci o nerazglašenih oporokah? Če bi nepravilnosti odkrili prej, bi lahko stanje tudi prej sanirali in omilili škodo. Omenimo, da je iskalnik sodne prakse, v katerem smo našli zgoraj omenjeni primer, javen in dostopen vsakomur.
Sodišče odgovarja:
Kot lahko razberete, je oškodovanka zaradi nepravilnosti pri hranjenju oporoke očitala kaznivo dejanje enemu od uslužbencev sodišča, torej naj bi šlo v tem primeru za ekscesno ravnanje, zato se takrat nikakor ni dalo sklepati na obstoj sistemske težave. Zato tudi podpredsednica Vrhovnega sodišča RS Nina Betetto tega primera ni omenjala na tiskovni konferenci, saj v tistem času še ni bilo indicev, da bi lahko šlo za težave na sistemski ravni. Ob tem je vendarle potrebno tudi izpostaviti, da vrhovni sodniki nimajo podrobnega vpogleda v delovanje sodne uprave na prvostopenjskih sodiščih – njihova naloga je namreč odločanje o pravnih vprašanjih, izpostavljenih v vloženih pravnih sredstvih. Zato je tudi razumljivo, da je do odkritja nepravilnosti prišlo na sodišču, ki se ukvarja z zapuščinskimi primeri (na prvostopenjskem sodišču).
Vprašanje je, koliko možnosti imajo oškodovanci, ki bi se zaradi založenih oporok odločili za tožbo proti državi. Škodni zahtevki namreč absolutno zastarajo po petih letih od nastanka škode.
Imajo oškodovanci sploh možnost za uspeh proti državi?
Betettova je dejala, da ima vsak oškodovanec možnost odškodninske tožbe. "Ko se ugotovi krivica, se gre v odškodninsko tožbo in država plača odškodnino. Tako se to rešuje," je dejala na novinarski konferenci. Predstavniki vrhovnega sodišča so na novinarski konferenci dejali še, da do zdaj ni bila vložena še nobena odškodninska tožba proti državi.
Odškodninsko tožbo sicer teoretično res lahko vloži vsak, a zgoraj opisana sodba kaže na to, kar so po razkritju afere že nakazovali nekateri pravniki – da bo odškodninsko tožbo v takem primeru zelo težko dobiti. Andrej Pohar iz odvetniške pisarne Čeferin je na primer za RTV Slovenija opozoril, da škodni zahtevki absolutno zastarajo po petih letih od nastanka škode. V zgoraj opisani sodbi so se sodniki – tako kot je opozoril odvetnik – res postavili na stališče, da je zadeva zastarala pet let po pravnomočnem sklepu o dedovanju.
Sodišče odgovarja:
Bettetova primera ne bi mogla izpostaviti kot primer sodne prakse, na katerega bi se lahko opirali oškodovanci v zadevah z nerazglašenimi oporokami, vključno glede vprašanja zastaranja tožbenih zahtevkov. Do potencialnega zastaranja tožbenega zahtevka se sicer Vrhovno sodišče v tem konkretnem primeru sploh ni opredeljevalo, ker tožnica ugotovitev nižjih sodišč v tem delu niti ni izpodbijala, zato se po uradni dolžnosti v revizijskem postopku o tem sploh ni moglo izrekati.
Branko Masleša, ki se počasi poslavlja od položaja šefa vrhovnega sodišča, vse od izbruha afere z nerazglašenimi oporokami molči.
Klemenčič zahteval poročilo
Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Goran Klemenčič, je sicer zahtevalo, da jim vrhovno sodišče najpozneje danes pošlje poročilo o primeru nerazglašenih oporok. Potem bodo na ministrstvu imeli dokončen odgovor, ali bodo spreminjali sistem hrambe oporok. Za zdaj potrebe po tem ne vidijo, pravijo.
Pri tem naj omenimo, da je tudi Klemenčič obvestilo o najdenih nerazglašenih oporokah na mizo dobil že lani, takoj po tem, ko so sodišča končala skrbne preglede. A šele po tem, ko je zgodba prišla v javnost, je od sodišča zahteval poročilo.
Klemenčičevi zdaj, kot pravijo, premišljujejo tudi, ali bi notarski zbornici, ki danes za vpis oporoke zaračuna 41 evrov, predlagali znižanje tega nadomestila. Zdi se jim namreč previsoko. Predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj se s tem ne strinja, češ da s tem zneskom pokrijejo stroške upravljanja registra in varne hrambe oporok.
22