Težko je ugotoviti, da so vam prisluškovali, še težje pa, kdo vam je prisluškoval. Zato je tudi pravzaprav nemogoče tožiti za vdor v zasebnost.
Prisluškovalne afere so postale stalnica. V četrtek je Pop TV poročal, da naj bi ZDA med letoma 2005 in 2008 s pomočjo nemških obveščevalcev in Deutsche Telekoma prisluškovale vsem klicem iz Slovenije v Bruselj, Amsterdam in Rotterdam. Zdi se, da nam lahko prisluškuje kdor koli in kadar koli. Se moramo na to preprosto privaditi in prilagoditi svoje vedenje ali se lahko temu po pravni poti upremo?
1. Ali vam je kdo prisluškoval, verjetno ne boste nikoli izvedeli
Ali vam je kdo prisluškoval, boste težko izvedeli. Kvečjemu, če bodo informacije iz posameznega zaupnega pogovora zakrožile. Namen prisluškovanja je namreč ravno v tem, da se zbirajo informacije, ne da bi "tarča" vedela, da se ji prisluškuje.
2. Kdo je prisluškoval?
Če vam bo uspelo ugotoviti, da vam je nekdo prisluškoval, pa se boste še težje dokopali do podatka, kdo je to bil. Niti klic s stacionarnega telefona namreč ne potuje več po žicah. Vse so informatika, programi, datoteke. Kibernetski prostor je tako rekoč neobvladljiv.
3. Nezakonito, a "vsi to delajo"
Zakon o Sovi pravi, da je za prisluškovanje domačim državljanom potrebna sodna odredba, za spremljanje mednarodnih sistemov zvez pa je dovolj odredba direktorja Sove. Na teh sistemih zvez seveda lahko prestrežeš tudi svoje državljane, a s tem ne kršiš zakonodaje. Če pa Američan to dela na primer v Sloveniji, gre z vidika naše zakonodaje za vohunjenje.
4. Težave pri nadzoru
Večina držav ima take predpise, da je nedovoljeno prisluškovati doma proti lastnim državljanom, ko je klic v kibernetskem prostoru, v mednarodnem okolju, pa to ni več nezakonito. Za učinkovito preganjanje tovrstnega kriminala bi bila potrebna nadnacionalna zakonodaja, a te sisteme bi bilo težko nadzorovati. Še težje pa si je predstavljati, da bi države dovolile, da bi jih nekdo nadzoroval.
5. Najboljša je preventiva
Vsak, ki so mu prisluškovali, bi lahko proti prisluškovalcem vložil tožbo. A zdi se, da sta učinkovitejša previdnost in zavedanje, da živimo v svetu, kjer lahko prisluškuje kdor koli in prestreže vse, kar potuje prek kibernetskega prostora. Podatkov, ki jih ne želite deliti z javnostjo, raje ne posredujte prek telefona, računalnika, tablice. Ko brskate po internetu ali gledate TV, se zavedajte, da vaše zanimanje nekdo spremlja. Dobro se je tudi zaščititi – s kriptogrami in protivirusnimi programi.
3
