Ponedeljek, 17. 6. 2019, 13.32
4 leta, 10 mesecev
So kritike na račun sodnikov prešle meje dobrega okusa? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,95
52
Dan po poskusu umora mariborske sodnice Daniele Ružič v javnosti odmevajo besede predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča in predsednice mariborskega okrožnega sodišča Alenke Zadravec, ki sta v obsodbi napada na Ružičevo izpostavila tudi problem verbalnih napadov na sodstvo in sodnike. Pravni strokovnjaki so danes pri tovrstnih ocenah bolj zadržani. Pravnik Rajko Pirnat denimo poudarja, da kritik sodstva, četudi so te neargumentirane in pavšalne, ne smemo enačiti z nasilnimi dejanji.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in predsednica okrožnega sodišča v Mariboru Alenka Zadravec sta ob obsodbi poskusa umora mariborske okrožne sodnice Daniele Ružič poudarila, da se v sodstvu sprašujejo, "ali ni ta nasilni izpad tudi posledica dogajanj v zadnjih letih, ko so nespoštovanje sodniške funkcije ter neupravičeni verbalni napadi na sodstvo in sodnike postali stalnica".
Pirnat: Eno je kritično izražanje, drugo pa grozovito nasilje
Pravnik Rajko Pirnat meni, da je treba kritično izražanje javnosti o delu sodišč ločiti od nasilnih dogodkov, kot se je zgodil v Mariboru. "Ne verjamem, da je to nujno povezano. Temu bi težko pritrdil. Eno je kritično izražanje, drugo pa je grozovito nasilje. Organi pregona bodo morali vložiti vso energijo, da bodo to zadevo raziskali," poudarja Pirnat.
Nesporno okrepljeni pritiski na sodišče so bili po njegovih zadevah izraziti predvsem pri dogajanju pred sodno palačo v Ljubljani, ko je tam potekalo sojenje predsedniku SDS Janezu Janši v zadevi Patria. Obsodilne sodbe v omenjeni zadevi je nato aprila 2015 razveljavilo ustavno sodišče, zadeva je zastarala septembra istega leta.
"Eno je kritično izražanje, drugo pa je grozovito nasilje," poudarja pravnik Rajko Pirnat.
"Takrat so to podpirale oziroma za tem stale tudi nekatere politične stranke, celo parlamentarne, kar je bilo nezaslišano. Izraz krivosodje, ki se je takrat skoval, takratni protagonisti še vedno z veseljem uporabljajo. Ampak če takratno dogajanje ločimo od preostalega, nisem opazil, da bi bilo ravno v zadnjem obdobju tega še več. Dopuščam sicer tudi možnost, da se motim," razlaga Pirnat.
Šarec: Fizično nasilje je popolnoma nesprejemljivo
Predsednik vlade Marjan Šarec je poudaril, da je napad na mariborsko sodnico obžalovanja vreden dogodek. Fizično nasilje je popolnoma nesprejemljiva praksa, sodno vejo oblasti je treba jemati kot neodvisno, odločitve sodišč pa spoštovati, pa če so nam všeč ali ne, je poudaril Šarec. Napad na Ružičevo je obsodil tudi predsednik republike Borut Pahor in pristojne pozval, naj primer temeljito raziščejo.
Nad dogodkom so globoko pretreseni tudi na vrhovnem državnem tožilstvu: "Ostro obsojamo vsakršno nasilje, še posebej kazniva dejanja zoper življenje in telo, ki predstavljajo najhujšo obliko poseganja v človekovo integriteto." Na Državnem odvetništvu RS pa so zapisali, da ne gre samo za napad na pravno državo in neodvisnost sodstva, ampak tudi dejanje, ki je "povsem v nasprotju z vsemi civilizacijskimi prizadevanji, med katerimi je spoštovanje človekovega življenja in dostojanstva na prvem mestu".
Napad na sodnico, ki ni več v smrtni nevarnosti, so obsodili tudi ustavno sodišče, sodniško društvo ter vrh sodstva in politike. Pravosodna ministrica Andreja Katič je ob obsodbi dogodka med drugim poudarila, da je sodnikom treba priznati ustrezni status v družbi. V Odvetniški zbornici Slovenije so ob napadu na sodnico pozvali k ničelni toleranci do nasilja. (STA)
Ude: Politika bi se morala vzdržati čisto spolitiziranih ocen sodstva
Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude, ki prav tako ne želi špekulirati o ozadju napada na sodnico, medtem meni, da so napadi medijev in politikov na sodstvo v zadnjem času pretirani: "V civilnem sporu ena od strank izgubi, in ta zagotovo ni naklonjena sodnikom, pri kazenskem pa sploh. Obsojeni zagotovo ne gre v svojo duševnost in se kesa, ampak je predvsem jezen na sodnike. Spraviti ljudi v stanje nerazpoloženja do sodstva je zelo enostavno," pojasnjuje Ude.
Na vprašanje, kakšna je pri tem odgovornost politike, Ude odgovarja, da se nekateri politiki trudijo, da bi funkcija sodnika v javnosti izgubila ugled, ker si ne želijo močnega sodstva: "Kadar kritizira sodstvo, pa ne mislim, da je sodstvo izven kritike, bi se morala politika predvsem vzdržati čisto spolitiziranih ocen in kritik. Sodišča ima namreč zelo omejene možnosti, da se branijo."
"Obsojeni zagotovo ne gre v svojo duševnost in se kesa, ampak je predvsem jezen na sodnike. Spraviti ljudi v stanje nerazpoloženja do sodstva je zelo enostavno," razlaga nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude.
Tudi Pirnat poudarja, da sta z delom sodnikov včasih lahko nezadovoljni bodisi ena bodisi obe stranki: "Resne in argumentirane kritike, ki je zaželena, ni mogoče izključiti. Za neargumentirano in pavšalno kritiko, ki se tudi pojavlja, ne moremo reči, da je zaželena, vendar pa je ni mogoče enačiti z dogodkom iz Maribora."
In kakšno podlago neargumentiranim kritikam ponuja naše sodstvo? Ude priznava, da se tudi pri sodnih odločbah zgodijo napake in da nekateri postopki trajajo (pre)dolgo, vendar najpogosteje takrat, ko stranke vztrajno zavračajo prihod na sodišče. "Eno od prvih pravil je, če te pokliče sodišče, pridi, ne pa da se na sto načinov izogibaš vročitvam. To pri nas počnejo tudi ugledni ljudje. Potem ti pri kritiki sodne odločbe, ki se tiče njih, uporabljajo izrazoslovje, ki je popolnoma nesprejemljivo, očitki pa so velikokrat nepreverljivi."
Svetina opozarja na privoščljivost nekaterih anonimnih komentatorjev
Napad na Ružičevo med drugim obsoja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki izpostavlja tudi privoščljivost nekaterih anonimnih spletnih komentatorjev pod novinarskimi prispevki o poskusu umora sodnice. "Svoboda izražanja je demokratična pridobitev, vendar je varovana do meja varstva drugih človekovih pravic in svoboščin ter pravic drugih," poudarja Svetina.
Kot je opozoril varuh človekovih pravic, anonimni komentatorji s sovražnimi zapisi posegajo v pravico do dostojanstva nemočne žrtve. "Vse pristojne zato pozivam, da skladno z etiko javne besede onemogočajo širjenje anonimnih vsebin, ki imajo znake kaznivega dejanja ali posegajo v dostojanstvo ljudi," izpostavlja Svetina.
52