Sreda, 16. 10. 2019, 17.00
5 let, 2 meseca
V slovenskem kruhu bo manj dodane soli #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,63
3
Osem podjetij iz sektorja pekarstva je ob današnjem svetovnem dnevu hrane podpisalo zavezo za zmanjševanje vsebnosti soli v kruhu. Gre za tretjo podobno zavezo v živilskopredelovalnem sektorju, po tistih mlekarn in proizvajalcev brezalkoholnih pijač. Na ministrstvu za zdravje so današnji podpis pozdravili.
Na zdravstvenem ministrstvu so opozorili, da v Sloveniji v povprečju zaužijemo 12 gramov soli dnevno, kar je mnogo več od dopustnih petih gramov. Čezmeren vnos je v veliki meri posledica dosoljevanja jedi, pomemben delež pa k temu prispevajo tudi izdelki, ki jih dnevno uživamo, so zapisali.
Vsebnost soli v kruhu bodo zmanjšali za pet odstotkov
Zato je zaveza pekarskega sektorja, da bo do konca leta 2022 zmanjšal vsebnost soli v kruhu za pet odstotkov, po oceni ministrstva zelo pomembna. Prav tako se jim zdi pomembna druga danes podpisana zaveza, ki se nanaša na povečanje vsebnosti polnozrnatih sestavin v pekovskih izdelkih. Zavezo so podpisale družbe Žito, Mlinotest, Don Don, Hlebček, Mercator IP, Mlinopek, Pekarna Pečjak in Spar Slovenija. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ob tem poudarili, da na ta način tudi sektor pekarstva aktivno pristopa k doseganju strateških ciljev Slovenije na področju prehranske politike.
Vsebnost soli v kruhu bodo zmanjšali za pet odstotkov.
"Upravičeno lahko pričakujemo nove inovativne izdelke, ki jih na ministrstvu podpiramo tudi s sofinanciranjem izbora najbolj inovativnih živil z ugodno prehransko sestavo," je ob podpisu zaveze povedal minister za zdravje Aleš Šabeder, ki se je dogodka udeležil skupaj s kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec.
"Naš skupni cilj bi moral biti, da bi ta sektor tudi po letu 2022 nadaljeval s trendom postopnega zniževanja soli in da bi dosegli želeno ciljno vrednost, to je en gram soli v stotih gramih kruha," je še poudaril minister za zdravje. Na ministrstvu so spomnili, da je državni zbor leta 2015 sprejel Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, ki vse deležnike zavezuje k skupnemu ukrepanju za izboljšanje prehranskih in gibalnih navad. Pod sloganom: "Dober tek, Slovenija," program združuje ključna ministrstva, strokovnjake, institucije, živilskopredelovalno industrijo, pridelovalce hrane in nevladne organizacije.
Trend naraščanja otroške debelosti se je zaustavil
Po oceni ministrstva delo že kaže sadove, saj podatki kažejo, da se je zaustavil trend naraščanja otroške debelosti, da Slovenci pogosteje zajtrkujejo, da uživajo več sadja in zelenjave in da se je zmanjšal delež tistih, ki uživajo sladke pijače, tako med otroci kot med odraslimi.
Pomembni partnerji pri uresničevanju ciljev programa so po navedbah ministrstva tudi predstavniki živilske dejavnosti, saj je preoblikovanje živil na način, da vsebujejo manj soli, sladkorja in maščob ter več polnozrnatih sestavin, ukrep, ki pomembno prispeva k ustreznejši prehrani na ravni celotne populacije, ne le pri najbolj osveščenih.
Gre sicer za tretjo podobno podpisano zavezo odgovornosti. Pred štirimi leti so pet zavez o odgovornejšem trženju podpisali proizvajalci brezalkoholnih pijač, leta 2017 pa je sledila še zaveza odgovornosti sektorja mlekarstva. Ta se je zavezal, da bo do leta 2020 znižal vsebnost sladkorja v svojih izdelkih za deset odstotkov.
3