SiolNET. Novice Slovenija
2,19

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Reportaža

Slovenska občina, kjer župan Orban sam pluži ceste #foto #video

2,19

termometer

Hodoš
V Hodošu prebivalci vedo za vse, kar se v občini dogaja. Foto: Metka Prezelj

V Hodošu, najmanjši občini v Sloveniji, župan Ludvik Orban pozna vseh 340 prebivalcev. Ne le da župan sodeluje pri skoraj vseh delih, vso zimo vstaja ob štirih zjutraj, da spluži vse ceste. Kraj ima skoraj vse, kar imajo večji, a če ne bi bili samostojna občina, ne bi imeli niti deset odstotkov tega, kar imajo danes, pravi Orban. Letos je edini kandidat na lokalnih volitvah in tako bo župan že svoj peti mandat.

V nedeljo bodo lokalne volitve, na katerih se za mesto župana poteguje 688 kandidatov. V Hodošu, ki je po številu prebivalcev najmanjša slovenska občina, presenečenj ne bo, saj je trenutni župan Ludvik Orban edini kandidat za župana. To bo njegov peti mandat.

Občina Hodoš je uradno sestavljena iz dveh vasi, iz Hodoša in Krplivnika, a zaselki so trije, pod Krplivnik namreč spada še Dömafold oziroma Mali Krplivnik, kot mu rečejo domačini. Skupno Občina Hodoš meri okrog 18 kvadratnih kilometrov in tu ljudje govorijo madžarsko in slovensko.

V središču Hodoša stoji občinski urad, v isti hiši so še policija, kulturni dom in od letošnjega leta tudi manjši fitnes.

Policija, ki ima prostore v isti hiši kot občina, naj bi bila v občini vsak drugi teden, a dogovorjeni so, da pridejo, ko je potrebno in ko jih pokličejo, saj v času dežurstva na policijo nikoli ni bilo nikogar. Policija, ki ima prostore v isti hiši kot občina, naj bi bila v občini vsak drugi teden, a dogovorjeni so, da pridejo, ko je potrebno in ko jih pokličejo, saj v času dežurstva na policijo nikoli ni bilo nikogar. Foto: Metka Prezelj

Nasproti stoji šola, ob njej župnišče ter višje na griču pokopališče z mrliško vežico in evangeličanska cerkev. Ob cesti v neposredni bližini stoji dom starejših občanov, vse skupaj pa tvori nekakšno središče Hodoša.

1 / 53
2 / 53
3 / 53
4 / 53
5 / 53
6 / 53
7 / 53
8 / 53
9 / 53
10 / 53
11 / 53
12 / 53
13 / 53
14 / 53
15 / 53
16 / 53
17 / 53
18 / 53
19 / 53
20 / 53
21 / 53
22 / 53
23 / 53
24 / 53
25 / 53
26 / 53
27 / 53
28 / 53
29 / 53
30 / 53
31 / 53
32 / 53
33 / 53
34 / 53
35 / 53
36 / 53
37 / 53
38 / 53
39 / 53
40 / 53
41 / 53
42 / 53
43 / 53
44 / 53
45 / 53
46 / 53
47 / 53
48 / 53
49 / 53
50 / 53
51 / 53
52 / 53
53 / 53

Nekdanja pošta, bar in trgovina stojijo ob glavni regionalni cesti na začetku Hodoša, od koder se pogled odpira proti železniški postaji in Krplivniku na drugi strani proge. Gostilne v Hodošu ni več, jest hodijo na Madžarsko ali v Šalovce.

Lokalne volitve bomo v nedeljo na Siol.net spremljali v živo.

Razgled na Hodoš izpred evangeličanske cerkve

Prva banka je oddaljena 31 kilometrov, kar je težava predvsem za starejše

Pošte v Hodošu prav tako ni več, v trgovini imajo pogodbeno pošto. Starejši so svoje zadeve do zdaj urejali na banki, ki so jo imeli v približno 14 kilometrov oddaljenih Gornjih Petrovcih, tam pa bo zdaj ostal le bankomat.

Potem ko se je NLB oktobra odločila, da bodo več poslovalnic ukinili, med njimi tudi tisto v Gornjih Petrovcih, bodo prebivalci morali zadeve urejati v 31 kilometrov oddaljeni Murski Soboti.

NLB banka Posel danes NLB zapira 15 poslovalnic

"Za starejše je to kar velika težava. V Murski Soboti je veliko bank. Če je bilo to potrebno, bi lahko morda kakšno zaprli tam, ne pa ob robu, kjer jo je uporabljal velik krog ljudi iz vseh okoliških krajev," je dejal župan Ludvik Orban. "Za starejše je to kar velika težava. V Murski Soboti je veliko bank. Če je bilo to potrebno, bi lahko morda kakšno zaprli tam, ne pa ob robu, kjer jo je uporabljal velik krog ljudi iz vseh okoliških krajev," je dejal župan Ludvik Orban. Foto: Metka Prezelj

Do Hodoša bi z vlakom iz Ljubljane potrebovali šest ur

Avtobus od Hodoša do Murske Sobote vozi le okoli dvakrat na dan, pri železniškem prometu je podobno, tudi zato ima avto v Hodošu skorajda vsak drugi prebivalec. Pot z vlakom iz Ljubljane do Hodoša traja šest ur, z avtom okoli dve uri.

"Vlak vozi le dvakrat, pa še to je prilagojeno uslužbencem Slovenskih železnic, ne pa našim dijakom in delavcem. Madžari jih imajo od Hodoša na Madžarsko pet in še vlak Intercity, ki vozi iz Ljubljane v Budimpešto in nazaj," razlaga župan Ludvik Orban, ki pojasni, da v Hodošu preprosto moraš imeti svoj avtomobil. "Vlak vozi le dvakrat, pa še to je prilagojeno uslužbencem Slovenskih železnic, ne pa našim dijakom in delavcem. Madžari jih imajo od Hodoša na Madžarsko pet in še vlak Intercity, ki vozi iz Ljubljane v Budimpešto in nazaj," razlaga župan Ludvik Orban, ki pojasni, da v Hodošu preprosto moraš imeti svoj avtomobil. Foto: Metka Prezelj "To bi morali upoštevati tudi pri glavarini občin, ki so bolj oddaljene od večjih mest. Če hočejo naši starši otroku omogočiti zunajšolske dejavnosti, športno udejstvovanje ali podobno, jih morajo za to peljati v Mursko Soboto, kar so za občane dodatni stroški. Tudi Pokrajinska in študijska knjižnica je v Murski Soboti," pojasnjuje Orban.

Pozimi župan sam pluži ceste

"Imel sem traktorista, a ko je izpolnil pogoj za upokojitev, se mu za sto evrov ni več izplačalo delati, zato sem ostal brez. Tudi lani pozimi sem vse od novembra do aprila, torej dokler je bilo treba plužiti, vstajal ob štirih zjutraj in plužil ceste, dodatno pa seveda še čez dan ali zvečer, kolikor je bilo potrebno.

Ceste v občini pluži župan. "Na srečo novih stvari ni treba popravljati, a tudi to bi, če bi bilo treba. Jaz običajno kopljem in nalagam na prikolice, drugi pa to odpeljejo. Imamo še en stari traktor in za tistega imamo voznika, a on novega noče voziti," pravi Orban. Ceste v občini pluži župan. "Na srečo novih stvari ni treba popravljati, a tudi to bi, če bi bilo treba. Jaz običajno kopljem in nalagam na prikolice, drugi pa to odpeljejo. Imamo še en stari traktor in za tistega imamo voznika, a on novega noče voziti," pravi Orban. Foto: Metka Prezelj Lani so v Hodošu kupili tudi mali bager. Orban je sicer strojnik težke gradbene mehanizacije in zdaj dela tudi s tem.

Doma raje prenavlja sam, kot da bi klical izvajalce

Če je treba zidati, dela skupaj z zidarji, če je treba iti s tesarji na streho, je na strehi, pravi župan. "Na te stvari se spoznam, tudi doma delam vse sam. Vso hišo obnavljam sam, samo za tisto, česar sam res ne morem, pokličem druge."

Kot pravi, vse raje dela sam. "Če pride kdo od izvajalcev v občino kaj delat, bi lahko prišel kaj naredit tudi k meni, saj tudi jaz iščem najnižjo ceno, a ljudje bi rekli, da je prišel delat za občino in nato na njen račun še k meni. Ne bodo verjeli, da gre za ločeno delo, pa čeprav bi imel račun za to. Vse moram delati še veliko bolj natančno, paziti, da so z računi vidna tudi nakazila in podobno, da ne bodo rekli, da prihaja do nepravilnosti."

Selitveni prirast med občinami Novice Iz katerih občin se izseli največ prebivalcev

Upokojeni Orban bo župan že svoj peti mandat

Od leta 2010 do leta 2014 je bil župan Rudolf Bunderla, sicer pa je bil Orban župan že tri mandate pred njim in še zadnji mandat do letošnjega leta.

"Biti župan ni prijetno, z ljudmi delati je najtežje. Veliko mi pomeni, da mi ljudje povedo, da sem delal dobro, in me prosijo, naj ostanem župan še naprej, naj spet kandidiram, a enkrat bo prišel čas, ko mi bo delo postalo prezahtevno. Za zdaj se še dobro počutim, nekoč pa bo vendarle treba zastavo predati komu drugemu," pripoveduje Ludvik Orban. "Biti župan ni prijetno, z ljudmi delati je najtežje. Veliko mi pomeni, da mi ljudje povedo, da sem delal dobro, in me prosijo, naj ostanem župan še naprej, naj spet kandidiram, a enkrat bo prišel čas, ko mi bo delo postalo prezahtevno. Za zdaj se še dobro počutim, nekoč pa bo vendarle treba zastavo predati komu drugemu," pripoveduje Ludvik Orban. Foto: Metka Prezelj

"Takrat so me premagali za en sam glas in bil sem jim zelo hvaležen, saj mi je bilo takrat že vsega skupaj čisto preveč. Med tem časom sem imel tudi dobro službo in si malo oddahnil, nato pa so me spet prišli prosit, naj ponovno kandidiram," Orban razlaga o tem, zakaj je spet postal župan.

Umor, smrt, žrtev, truplo Novice V katerih občinah je največ umorov, posilstev in kraj? #infografika

Ureditev stanovanj v obstoječih stavbah edini način za povečanje števila prebivalcev

Letos so kupili nekdanjo pošto, ki jo bodo predelali v stanovanje za najem. Spodnji del bi oddali v najem že prihodnje leto, nato bi za stanovanje leta 2020 uredili tudi mansardo. "To je edini način, da povečam število občanov v občini. Ne morem vzeti milijona evrov posojila, da bi zidali stanovanja," razlaga Orban.

Drugo leto bi radi uredili razsvetljavo na nogometnem igrišču, zamenjati morajo gasilska vozila, ker so dotrajana in imajo veliko stroškov z vzdrževanjem.

Na pokopališču na Hodošu so pravkar postavili prvi žarni zid na Goričkem. Urediti morajo še stezo, okolico in razsvetljavo, za zaščito pred vremenskimi razmerami med obredi bi radi zasteklili še del mrliške vežice. Na pokopališču na Hodošu so pravkar postavili prvi žarni zid na Goričkem. Urediti morajo še stezo, okolico in razsvetljavo, za zaščito pred vremenskimi razmerami med obredi bi radi zasteklili še del mrliške vežice. Foto: Metka Prezelj

Radlje ob Dravi Novice Bi lahko ukinili občino, če nihče ne bi želel biti župan?

"Z županom smo zelo zadovoljni, saj se zelo trudi za nas"

Gizela Matuš v hiši v središču Hodoša živi sama. Večino časa preživlja na svojem velikem, lično urejenem vrtu in v sadovnjaku. Kot je povedala, je v Hodošu zadovoljna, prebivalci pa so zadovoljni tudi z županom, saj se po njenih besedah zelo trudi in zanje naredi zelo veliko.

Lani je hudo neurje pri skoraj vsaki hiši povzročilo škodo, tudi Gizeli Matuš je podrlo paviljon pred hišo. Lani je hudo neurje pri skoraj vsaki hiši povzročilo škodo, tudi Gizeli Matuš je podrlo paviljon pred hišo. Foto: Metka Prezelj

Obmejni prehod bi predelali v stanovanje, informacijski center in kolesarsko točko

Predlani so dobili v last nekdanji mejni prehod z Madžarsko in zdaj čakajo, da bi skupaj z Madžari prijavili podoben projekt z ene in druge strani meje ter za to pridobili evropska sredstva.

Madžarska vztraja pri cilju, da bi njihovo kolesarsko pot povezali s to v Hodošu, a s slovenske strani ni odziva, čeprav je bilo asfaltiranje dva kilometra dolge povezovalne poti obljubljeno ob odpravi meja, pravi Orban. Madžarska vztraja pri cilju, da bi njihovo kolesarsko pot povezali s to v Hodošu, a s slovenske strani ni odziva, čeprav je bilo asfaltiranje dva kilometra dolge povezovalne poti obljubljeno ob odpravi meja, pravi Orban. Foto: Metka Prezelj "To bi predelali v stanovanje za turiste, v informacijski center, tam bi bila manjša delavnica za popravilo koles, avtomat, na katerem lahko kupiš novo zračnico, kotiček bi namenili tudi za prodajo domačih izdelkov. Z Madžari se prijavljamo zato, da bomo uspešnejši. Če bi se prijavljali sami, nam ne bi uspelo," pravi župan.

Madžarom uspe pridobiti sredstva, Slovencem ne

Kot pravi Orban, so Madžari za kolesarsko stezo izkoristili stari del železniške proge, ki sega vse do okoli 50 kilometrov oddaljenega Zalaegerszega. S Hodošem bi bilo treba povezati Öriszentpetr na Madžarskem, ki je oddaljen okoli pet kilometrov, za povezavo jim manjka okoli dva kilometra asfalta, nato pa bi pot speljali še proti Murski Soboti, a zatika se pri razpisih, pravi Orban.

Volitve skrinjica Novice 688 kandidatov za župane in več kot 22.300 za člane občinskih svetov

"Ne vem, kako je na naši strani, kar zadeva razpise. Madžari jih dobijo za kolesarske steze, za asfaltiranje povezovalnih cest, mi nimamo možnosti, da bi se lahko prijavili. In potem jočemo, da v Sloveniji premalo izkoriščamo evropska sredstva. Saj jih ne moremo, če ni primernega razpisa," pravi Orban.

Razgled od Hodoša do mejnega prehoda z Madžarsko z razglednega stolpa ob meji

V šoli imajo tri učence, v vrtcu letos okoli deset otrok

V šoli imajo trenutno res malo otrok, pravi Orban. V prvem in drugem razredu so trije učenci, v vrtcu pa jih imajo letos največ, deset ali enajst.

"Zadnje čase mladi kar ostajajo, se ne izseljujejo. Letos imamo tako štiri novorojenčke, enega še pričakujemo, imamo tudi deset ali enajst otrok v vrtcu. Sicer je problem, da se mladi malo odločajo za to, da bi ostali doma in si pri nas ustvarili družino. Večinoma gredo v Avstrijo," pove Orban, ki pojasni, da pri njih ni veliko možnosti za zaposlitve. "Zadnje čase mladi kar ostajajo, se ne izseljujejo. Letos imamo tako štiri novorojenčke, enega še pričakujemo, imamo tudi deset ali enajst otrok v vrtcu. Sicer je problem, da se mladi malo odločajo za to, da bi ostali doma in si pri nas ustvarili družino. Večinoma gredo v Avstrijo," pove Orban, ki pojasni, da pri njih ni veliko možnosti za zaposlitve. Foto: Metka Prezelj

Zaposlitve so v Semenarni, nekaj jih je na železnici, nekaj v domu za starejše, ki so ga zgradili pred petimi leti.

"Preostalo je v Murski Soboti in Avstriji, na Madžarsko delavci ne morejo, ker je tam delovna sila cenejša. Hkrati težko najdemo človeka za fizično delo. Tisti, ki bi lahko delal, raje prejema podporo, saj je socialna pomoč visoka, osnovna plača pa nizka. Pri nas imamo komunalno podjetje, dvakrat smo že imeli razpis za traktorista, pa ni prijav oziroma se prijavljajo stari 50 in 60 let , ki jih ne moremo zaposliti dolgoročno," pove Orban.

Plače občine Slovenija Novice Koliko zaslužijo župani in katerim se je plača najbolj zvišala

Število turistov se v občini povečuje na račun skupin, ki prihajajo v mladinski dom

Mladinski dom je nekdanja vojašnica, ki jo je občina odkupila, prenovila, opremila in uredila v dom s prenočišči. Število turistov se od takrat v Hodošu povečuje.

Veliko imajo skupin šolskih otrok iz Madžarske, ki gredo na izlet in prespijo v mladinskem domu. "Tu si v enem dnevu ogledajo Pomurje, pri nas prespijo in gredo večinoma naprej na morje, nato pa čez Hrvaško nazaj na Madžarsko," pove Orban.

V mladinski dom poleg skupin z od 50 do 75 otroki prihajajo tudi posamezniki z vlakom, prespijo in gredo naslednji dan naprej, tja prihajajo lovci, kolesarji, ki gredo s kolesom do Pirana, skupine ljudi tam praznujejo in imajo piknike. V mladinski dom poleg skupin z od 50 do 75 otroki prihajajo tudi posamezniki z vlakom, prespijo in gredo naslednji dan naprej, tja prihajajo lovci, kolesarji, ki gredo s kolesom do Pirana, skupine ljudi tam praznujejo in imajo piknike. Foto: Metka Prezelj

V Hodošu je 95 odstotkov prebivalcev madžarske narodnosti

V Hodošu je največ pripadnikov madžarske narodnosti. "Če gledamo lokalne volitve, se 95 odstotkov ljudi opredeli za pripadnike madžarske narodnosti. Po zadnjem štetju prebivalcev se je le okoli 70 odstotkov ljudi opredelilo za Madžare, preostali pa so bili Slovenci in pripadniki drugih narodov. Več kot 90 odstotkov je evangeličanov, nekaj družin je rimskokatoliških, nekaj pa kalvinskih," pojasnjuje Orban.

V Hodošu govorijo madžarsko in slovensko, vsi napisi so dvojezični, tudi šola je dvojezična. V Hodošu govorijo madžarsko in slovensko, vsi napisi so dvojezični, tudi šola je dvojezična. Foto: Metka Prezelj

Male občine se zaradi kvot ne morejo prijaviti na razpise

Ne le njim, vsem občinam na splošno najbolj manjkajo kvote, pojasnjuje Orban. "Prej smo imeli za občino na razpolago 1,6 milijona evrov proračuna. Takrat smo vedeli, da smo v tistem obdobju lahko porabili toliko in vse načrtovali vnaprej, zdaj pa se to ne da. Ne veš, kaj lahko pričakuješ in kakšna sredstva bodo na razpolago," razlaga Orban.

Kot pojasnjuje, imajo od leta 2001 čistilno napravo in kanalizacijo v naselju Hodoš, danes se manjše občine za to sploh ne morejo prijaviti na razpis, saj potrebujejo najmanj 2.000 enot. 

županja Novice V njeni občini je povprečna plača okoli štiri tisoč evrov bruto, brezposelnost je minimalna

"Za takšne stvari smo na neki način prikrajšani. Poleg tega so tudi na primer razpisi za ureditev kolesarskih poti pripravljeni le za območja, ki so od mestnih središč oddaljena okoli 15 ali 20 kilometrov. Kaj smo potem mi, da tega ne moremo izkoristiti? Marsikaj bi bilo treba izboljšati, dati možnost za razvoj tudi obrobnim naseljem, ne pa da se razvijajo le središča," meni Orban.

"Če nimamo kolesarskih poti in tovrstnih možnosti za turiste, kako bomo živeli? In ne nazadnje, saj na ta način vlagamo v državo, ne v svoje zasebne zadeve, vse to vodi do države, saj smo občine tudi državne," razmišlja župan Orban, ki si že dolgo prizadeva za povezavo njihove kolesarske poti z Madžarsko. Na fotografiji je kolesarska pot do mladinskega doma, ki je hkrati tudi dovozna cesta za mladinski dom. Od tu do madžarske poti manjka le dva kilometra asfalta. "Če nimamo kolesarskih poti in tovrstnih možnosti za turiste, kako bomo živeli? In ne nazadnje, saj na ta način vlagamo v državo, ne v svoje zasebne zadeve, vse to vodi do države, saj smo občine tudi državne," razmišlja župan Orban, ki si že dolgo prizadeva za povezavo njihove kolesarske poti z Madžarsko. Na fotografiji je kolesarska pot do mladinskega doma, ki je hkrati tudi dovozna cesta za mladinski dom. Od tu do madžarske poti manjka le dva kilometra asfalta. Foto: Metka Prezelj

"Če majhne občine ne bi obstajale, bi bili ljudje v teh krajih pozabljeni"

Če ne bi bili samostojna občina, danes ne bi imeli niti desetih odstotkov tega, kar imajo, pravi Orban. Od leta 1994 do leta 1998 je sicer Hodoš spadal pod Občino Hodoš - Šalovci.

"Takrat smo dobili kilometer asfaltirane ceste in obvezne stvari, kot so šola, vrtec in sociala, drugega ne. Če majhne občine ne bi obstajale, bi bili ljudje pozabljeni in bi jih bilo v teh naseljih še manj, kot jih je zdaj. Nismo imeli niti metra ulične razsvetljave, niti metra pločnika, to vse smo zgradili od prvega januarja 1999, ko smo uradno postali Občina Hodoš. Leta 2004 smo imeli po vsej občini zgrajen nov vodovod," razlaga Orban, ki pravi, da vedno še kaj manjka, a vsak evro, ki ga dobijo, pametno vložijo in mu zelo pogosto tudi kaj tudi dodajo.

 

 

 

Vinograd Novice Občine podpirajo ustanovitev pokrajin: "O Prekmurju se zdaj odloča v Ljubljani" Maribor Novice Kdo so kandidati za župane mestnih občin #seznam

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 121
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin