Ponedeljek, 22. 10. 2018, 9.42
5 let, 6 mesecev
Slovenski obveščevalci zamrznili stavko #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,59
Uslužbenci Slovenske obveščevalno-varnostno agencije (Sova) so danes zamrznili stavko, ki traja že od decembra lani.
Odkar je na mesto direktorja agencije prišel Rajko Kozmelj, je namreč prišlo do ustreznejšega socialno-partnerskega sodelovanja, je pojasnil predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. "Stavko so prekinili, ker je Kozmelj zagotovil, da se bo stanje uredilo," je dejal za STA. O prekinitvi stavke je sicer danes prvi pisal Večer.
Zaposleni na Sovi so stavko začeli decembra lani, a so kljub temu opravljali naloge, pomembne za nacionalno varnost in druge interese države. Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA) ne prepoveduje stavke zaposlenih, kot jo na primer vojakom zakon o obrambi. Je pa v skladu z določili 36. člena ZSOVA ustavno zagotovljena pravica delavcev do stavke omejena.
To pomeni, da so bili zaposleni v Sovi ves čas prisotni na delovnem mestu, vendar so opravljali le nujne naloge. Prav tako ni znano, koliko zaposlenih je stavkalo.
Želeli so plače, primerljive s policijskimi
Zaposleni so s stavko zahtevali odpravo anomalij in primerljivost s plačami policistov, saj so nekatera primerljiva delovna mesta pri njih plačana slabše kot v policiji. Prav tako so opozarjali na kadrovsko podhranjenost na Sovi, ki naj bi bila posledica varčevalnih ukrepov, in zahtevali povečanje kadrovskega načrta.
Vajeti Sove je prevzel Kozmelj
Vlada je sicer konec septembra razrešila aktualnega direktorja Sove Zorana Klemenčiča in na njegovo mesto imenovala Rajka Kozmelja. Ta je ob nastopu funkcije dejal, da se, tudi zaradi stavke, zaveda, kako vroč stol zaseda.
Grošelj: To se v normalni državi ne bi smelo zgoditi
Kot je lani decembra ob začetku stavke povedal obrambni strokovnjak Klemen Grošelj, je stavka agentov osrednje obveščevalne službe v državi nekaj nepredstavljivega in unikatnega. "To je neverjetno, to se v normalni državi ne bi smelo zgoditi," opozarja Grošelj.
Zanj je stavka odraz tega, da je obveščevalna služba očitno v popolnem razsulu. "Si predstavljate, da bi ruska obveščevalna služba FSB, ki je naslednica zloglasne KGB, v času največje gospodarske krize v Rusiji leta 1998 stavkala? Oblasti vedno poskrbijo, da obveščevalne službe delujejo. Bojim se, da ne gre toliko za materialni položaj delavcev kot za odraz popolnega razsula službe," pojasnjuje Grošelj.
