Sreda, 8. 2. 2017, 11.10
6 let, 6 mesecev
Slovenija z najnižjo stopnjo demokratičnosti v zadnjih desetih letih #infografika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,90
31
Izsledki raziskave revije Economist kažejo zasičenost s trenutno obliko demokracije na svetovni ravni. ZDA so izpadle iz skupine držav s polno demokracijo, tudi Slovenija je vedno manj demokratična. Podpora politike bogatejšim ali vsaj pomanjkanje zanimanja za revnejši sloj sta iz spanca prebudila za politiko nezainteresiran nižji razred.
Economist Intelligence Unit (EIU) je poseben oddelek medija Economist, ki se ukvarja z raziskavami in analizami. V poročilu Indeks demokratičnosti 2016 so na podlagi anket raziskali stopnjo demokratičnosti v 167 državah sveta.
Stanje demokracije v svetu
Skoraj polovica svetovne populacije živi v določeni obliki demokracije, a le slabih pet odstotkov jih "uživa" v polni demokraciji. Več kot tretjina svetovne populacije, to je okoli 2,6 milijarde prebivalcev, živi pod avtoritativno oblastjo. Večino populacije predstavlja Kitajska (nekaj manj kot 1,4 milijarde prebivalcev).
Gibanje indeksa demokratičnosti držav
Svet je glede na raziskavo EIU nekoliko manj demokratičen, kot je bil leta 2006. V zadnjem desetletju je skoraj polovica držav (81 od 167) doživela padec demokratičnosti, manjši je tudi povprečni indeks demokratičnosti za ves svet. Najvišji padec indeksa so doživele regije Vzhodna Evropa, Zahodna Evropa in Severna Amerika. Glede na leto 2006 je 13 od 21 držav Zahodne Evrope doživelo padec indeksa demokratičnosti, pri dveh je ta enak, pri šestih pa se je nekoliko povečal.
Glede na leto 2015 ni niti ena regija dosegla rasti demokratičnosti. Regiji Azija in Avstralazija ter Severna Amerika sta edini, ki sta ohranili stopnjo demokratičnosti iz prejšnjega leta. Rast demokratičnosti je doživela skoraj polovica manj držav (38) kot njen padec (72).
Največji padec demokratičnosti v državah nekdanjega komunističnega bloka
Največji padec indeksa med regijami je v letu 2016 glede na leto prej doživela Vzhodna Evropa. V regiji so razočarani nad demokracijo. Glede na leto 2006 je največji padec indeksa demokratičnosti doživel blok nekdanjih komunističnih držav. V letu 2016 je imela regija glede na preostale največji delež držav (19 držav), ki jim je indeks padel. Trem državam se je indeks malce popravil, pri šestih je ostal nespremenjen.
V državah vzhodnega bloka je razširjen cinizem do javnih ustanov in političnih strank, zanimanja za politiko med odraslim prebivalstvom pa je v teh državah zelo malo.
Na slabo gibanje indeksa demokratičnosti v zadnjih letih je precej vplivala slaba politična kultura. Ta sloni na nizkem zaupanju in razočaranju nad političnimi strankami, ki se vleče še iz časov komunističnega režima. Kot kaže raziskava EIU, je zanimanja za politiko med odraslim prebivalstvom v teh državah zelo malo. Razširjen je splošni cinizem do javnih ustanov in političnih strank. To nakazujejo tudi šibke stalne volilne baze med strankami in slabo funkcioniranje večine vlad. V nobeni državi Vzhodne Evrope ni opaziti visoke podpore demokratičnosti.
Trump ni kriv, da ZDA nimajo več polne demokracije
ZDA so v letu 2016 prvič izpadle iz skupine držav s polno demokracijo. To se je zgodilo zaradi naraščajočega nezaupanja Američanov v lastno vlado in osebe na uradnih položajih. Gre za naveličanost nad političnimi elitami, ki niso v stiku z realnostjo in so razočarale, ko gre za zastopanje interesov navadnih državljanov. Zaupanje v politične institucije je eden od stebrov demokracije. Raziskave agencij (Pew, Gallup) so pokazale, da je zaupanje na najnižji ravni v zgodovini ZDA.
Novi ameriški predsednik Donald Trump ni kriv za padanje zaupanja v politične ustanove v ZDA.
Krivde za padanje zaupanja v politične ustanove v ZDA ne gre iskati pri presenetljivem zmagovalcu predsedniških volitev Donaldu Trumpu. Ta je nastale razmere le najbolje izkoristil. Tisto, za kar so komentatorji dejali, da je njegova slabost (njegovo pomanjkanje izkušenj v politiki), je ravno tisto, zaradi česar so ga številni volili.
Podobno se kaže tudi v Veliki Britaniji in Franciji
Podobno kot pri izvolitvi Trumpa se kaže tudi pri brexitu. Gre za nestrinjanje navadnih ljudi s tem, koliko za njih naredi politika, kar je povečalo njihovo angažiranost in politično vključenost.
V Franciji se kandidatka na prihajajočih predsedniških volitvah Marine Le Pen obrača na "Francijo pozabljenih", to so manjši kmetje in nizko kvalificirani delavci. Kandidatka se zanaša na učinek, ki sta ga sprožili zmagi Trumpa in brexita. Želi si ujeti glasove razočaranih volivcev, ki hočejo spremembe.
Zakaj upad demokratičnosti?
Če se jih vedno več strinja s krizo demokracije, pa ne obstaja neko večinsko mnenje, zakaj je tako. Prevladujoča mnenja se sklicujejo na ekonomsko in finančno krizo po letu 2008, ki je povzročila krčenje BDP, rast brezposelnosti, neenakosti in revščine. Ker se je ta tako dolgo vlekla, so ljudje izgubili zaupanje v sposobnosti trenutne vladajoče elite.
Drugi pomemben razlog naj bi bila globalizacija. Ta je ustvarila socialno, regionalno, generacijsko in razredno razslojenost ter na dnu pustila veliko množico ljudi, ki se počutijo pozabljeni.
Estonija bolj demokratična od Slovenije
Slovenija spada v veliko množico držav Vzhodne Evrope, ki jim je indeks demokratičnosti na letni ravni padel. Demokratičnost v Sloveniji je na najnižji ravni v zadnjih desetih letih. Ta je padel zaradi padca na področju civilnih svoboščin, kjer gre predvsem za kakovost medijev in politični vpliv na njih. V regiji Zahodna Evropa imata slabšo demokratičnost le Grčija in Turčija. V regiji Vzhodna Evropa sta bolj demokratični od Slovenije Češka in Estonija.
31