Petek, 14. 2. 2025, 10.47
4 dni, 15 ur
Slovenija v letu 2024 zabeležila 1,6-odstotno rast BDP
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Tokratna objava statistikov predstavlja prvo oceno gibanja BDP, ki temelji na združevanju četrtletnih podatkov. Bolj popolna letna ocena bo znana konec avgusta.
Slovenija je lani po prvi oceni statističnega urada zabeležila 1,6-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). K rasti je pozitivno prispevala končna potrošnja tako gospodinjstev kot tudi države, zadnja se je okrepila za 8,5 odstotka. Negativno sta na gospodarsko rast vplivala zmanjšanje bruto investicij in menjava s tujino.
Gospodinjstva so lani potrošnjo povečala za 1,6 odstotka, so izračunali na statističnem uradu.
Prav tako sta se povečala uvoz in izvoz. Obseg uvoza je bil lani za 3,9 odstotka višji kot leto prej, izvoz pa je porasel za 3,2 odstotka. Zato je bil prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti negativen in je znašal 0,4 odstotne točke.
Negativno je na rast BDP vplivalo tudi zmanjšanje bruto investicij za 2,4 odstotka.
Dokončni podatki znani avgusta
Tokratna objava statistikov predstavlja prvo oceno gibanja BDP, ki temelji na združevanju četrtletnih podatkov. Bolj popolna letna ocena bo znana konec avgusta.
V zadnjem lanskem četrtletju se je obseg BDP na letni ravni povečal za 1,5 odstotka. Domača potrošnja je v tej primerjavi zabeležila 0,1-odstotno rast. Izvoz je bil za 3,9 odstotka večji kot v zadnjem četrtletju leto prej, skromnejša pa je bila rast uvoza, namreč 2,3-odstotna.
Končna potrošnja je v zadnjem lanskem četrtletju zrasla za 2,4 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za 7,6 odstotka. K njihovemu upadu je največ prispevalo zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva, ki so upadle tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,2 odstotka.
Potrošnja gospodinjstev se je konec lanskega leta povečala za 1,2 odstotka. Pri tem so izstopali izdatki za storitve z 2,1-odstotno letno stopnjo rasti.
Umar: Upočasnitev gospodarske rasti pričakovana
Upočasnitev gospodarske rasti z 2,1 odstotka v letu 2023 na 1,6 odstotka v letu 2024 je bila za Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakovana. Investicije so sicer zaostale za pričakovanji, so pa bila precej bolj spodbudna od pričakovanih izvozna gibanja, medtem ko je bila potrošnja povsem skladna z napovedmi urada.
Na Umarju, ki je lani jeseni Sloveniji za leto 2024 napovedal rast bruto domačega proizvoda (BDP) za 1,5 odstotka, ugotavljajo, da je k lanski rasti izvoza blaga za 3,6 odstotka prispeval izvoz kemičnih, po njihovi oceni zlasti farmacevtskih izdelkov. V primerjavi z letom 2023 se je povečal tudi izvoz vozil, električnih strojev in naprav ter primarnih proizvodov, zlasti živil.
O pričakovanjih za letošnje leto in tveganjih je direktorica Umarja Maja Bednaš povedala, da gospodarski obeti v mednarodnem okolju v tem trenutku kažejo na rahlo izboljšanje oziroma višjo rast tujega povpraševanja kot lani. Se pa močno povečuje negotovost, povezana s posledicami že sprejetih in nadaljnjih protekcionističnih ukrepov ZDA ter povračilnimi ukrepi prizadetih držav, je dodala. Pomladansko napoved gospodarskih gibanj bo Umar predstavil v prihodnjih tednih.
Rast gospodarske aktivnosti se je lani upočasnila in bila najnižja po letu 2020, danes objavljeno prvo oceno gibanja BDP v 2024 komentirajo v Banki Slovenije. Upočasnitev je bila prehodna, saj v Banki Slovenije ostajajo pri napovedi, da se bo rast letos spet okrepila nad dva odstotka.
Po razmeroma visokih rasteh gospodarske aktivnosti v obdobju po pandemiji covida-19 se je ta lani tako upočasnila na najnižjo raven po koronskem 2020, upočasnitev pa je bila po oceni Banke Slovenije večinoma posledica cikličnega obrata v investicijski dejavnosti. Ta se je lani skrčila za 3,7 odstotka, kar se je med dejavnostmi najbolj vidno odrazilo v gradbeništvu, kjer sta se po ugodnih gibanjih v 2023 lani zmanjšali tako aktivnost kot zaposlenost.
Na drugi strani so storitve lani ostale glavni dejavnik gospodarske rasti in so odražale nadaljevanje ugodnih gibanj zasebne in državne porabe, so dodali v Banki Slovenije. Potrošnja gospodinjstev se je tako ob še vedno ugodnih razmerah na trgu dela in popuščanju inflacije povečala za 1,6 odstotka, državna potrošnja pa za 8,5 odstotka.
Podatki za lansko zadnje četrtletje medtem po navedbah Banke Slovenije kažejo nadaljevanje zmerne gospodarske rasti. BDP se je na četrtletni ravni povečal za 0,6 odstotka, kar predstavlja rahel pospešek v primerjavi s četrtletjem prej, medletno pa je rast z 1,5 odstotka presegla povprečje evrskega območja za 0,5 odstotne točke.
Oprijemljivejše znake okrevanja je ob koncu leta kazal slovenski izvoz, ki je bil medletno večji za 3,9 odstotka, to pa se je po pojasnilih Banke Slovenije zrcalilo tudi v ugodnih gibanjih v predelovalnih dejavnostih, kjer je bila aktivnost medletno večja za 4,2 odstotka. Ob šibkih investicijah in zmanjšanju zalog je medletna rast uvoza zaostala za izvozom, prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP pa je ostal pozitiven, tako kot četrtletje prej.
Potrošnja gospodinjstev se je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej v zadnjem lanskem trimesečju okrepila za 1,2 odstotka. Medletno večja je ostala tudi državna potrošnja, in sicer za 5,7 odstotka.
Poleg negativnega prispevka spremembe zalog so močnejšo krepitev gospodarske aktivnosti omejevale predvsem investicije v osnovna sredstva, ki so bile v zadnjem četrtletju še vedno za 5,2 odstotka manjše kot pred letom.
Lanska upočasnitev rasti je bila po mnenju Banke Slovenije prehodna. Tako ostajajo pri napovedi, da se bo rast letos spet okrepila nad dva odstotka. Po decembrski napovedi centralne banke bo dosegla 2,2 odstotka.
