Danes
Torek, 19. 3. 2019, 15.57
5 let, 1 mesec
Slovenija med državami z najnižjo motivacijo otrok za učenje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,69
4
Na Pedagoškem inštitutu so se danes odzvali na peticijo za spremembo šolskega sistema. Predpostavka peticije, da se učenci na Finskem radi učijo, je zmotna, so poudarili. Pri motivaciji otrok za učenje so Finska, azijske države in Slovenija namreč v skupini držav, ki se borijo z najnižjo motivacijo otrok med vsemi drugimi izobraževalnimi sistemi.
"Ko danes govorimo o šolskem sistemu v Sloveniji, nas mednarodne primerjave po povprečnih dosežkih učencev in dijakov praviloma uvrščajo nad povprečja sodelujočih izobraževalnih sistemov, ponekod tudi pred sisteme, s katerimi se želimo primerjati," je dejala Eva Klemenčič z inštituta. Povzela je nekatere rezultate mednarodnih raziskav PIRLS, TIMSS, ICCS, PISA, ki se nanašajo na različne, v peticiji omenjene vidike šolskega sistema.
Stanje je skrb vzbujajoče
"Ali zbrani podatki res kažejo tako dramatično sliko, kot se jo skuša predstaviti v javnosti?" se je vprašala in hkrati odgovorila, da je na nekaterih področjih stanje skrb vzbujajoče, na drugih pa ravno obratno.
Raziskava trendov znanja iz matematike in naravoslovja TIMSS 2015 kaže, da je letno število ur pouka v 4. razredu med najnižjimi med vsemi sodelujočimi izobraževalnimi sistemi.
Spomnila je, da pri domačih nalogah več kot polovica staršev poroča, da ima njihov otrok domačo nalogo vsak dan, četrtina staršev vsak dan pomaga otroku pri domači nalogi, na Finskem pa le 12 odstotkov. "Problematično je, da pri nas kar polovici otrok starši skoraj vsak dan preverijo, ali je naloga narejena pravilno, na Finskem je takih komaj tretjina," je pojasnila.
Inštitut podpira razpravo o kakovosti izobraževalnega sistema
Opozorila je, da so pri motivaciji otrok za učenje Finska, azijske države in Slovenija v skupini držav, ki se borijo z najnižjo motivacijo otrok za učenje med vsemi državami oziroma drugimi izobraževalnimi sistemi.
"Finska to zaznava kot nacionalni problem, vendar niti po večji posebni raziskavi še ni odkrila razlogov za to, prav tako razlogi niso jasni pri nas," je poudarila.
Na Pedagoškem inštitutu sicer vsekakor podpirajo razpravo o kakovosti izobraževalnega sistema, a menijo, da je izrednega pomena, da so v razpravo vključeni vsi deležniki v izobraževanju.
Za to se je zavzel tudi Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko ljubljanske filozofske fakultete. Peticijo za spremembo šolskega sistema društva Svet staršev, ki jo je podpisalo več kot 22 tisoč ljudi, razume kot neke vrste simptom, da javnost želi, da se o vprašanjih vzgoje in izobraževanja opravi resnejša razprava. Pri tem se mu zdi izjemno pomemben odziv stroke in tudi šolske politike.
"Naloga stroke je, da tlakuje pot argumentirani, s podatki podprti razpravi in da tudi razmišlja o sistemskih rešitvah, ki lahko zagotovijo kakovostno izobraževanje za vse otroke ne glede na njihov socialno-ekonomski status," je pojasnil Štefanc, ki ne upa trditi, da je odgovor na to nova bela knjiga. V vsakem primeru pa bo to dokument, ki bi moral po njegovem prepričanju nastajati zelo premišljeno.
4