Sobota, 9. 1. 2021, 22.40
3 leta, 10 mesecev
Štefan Lepoša, predsednik društva Abstinent
"Slovenci vse več pijejo. V času epidemije to počnejo za štirimi stenami, pred svojo družino."
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,78
29
"Paradoks, ampak manj ko imamo ljudje denarja, več pijemo," pravi upokojeni socialni delavec Štefan Lepoša, predsednik društva za urejeno življenje Abstinent in prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju socialnega varstva.
"Pitja alkohola je vedno več v obdobjih krize. Paradoks, ampak manj ko imamo denarja, več pijemo," poudarja Štefan Lepoša, predsednik društva za urejeno življenje Abstinent, ki je pred kratkim na pobudo Socialne zbornice Slovenije prejel nagrado za življenjsko delo na področju socialnega varstva. Lepoša je diplomirani socialni delavec, kar tri desetletja direktor Centra za socialno delo (CSD) Ljubljana Vič - Rudnik. S področjem alkoholizma se je podrobneje seznanil že v študentskem obdobju, ko se je kot pripravnik priključil ekipi priznanega psihiatra dr. Janeza Ruglja, ki je svoje življenje prav tako posvetil tej tematiki.
Kako veliko škodo je epidemija novega koronavirusa povzročila na področju boja proti alkoholizmu?
Škoda zaradi alkoholizma je v Sloveniji že tako ali tako velika. Več kot 40 odstotkov Slovencev pije čezmerno. To pomeni, da približno 200 tisoč Slovencev trpi za sindromom odvisnosti od alkohola, ali, povedano drugače, 200 tisoč ljudi na področju Slovenije je odvisnih od alkohola, ob tem pa dodatno trpi še 600 tisoč drugih ljudi, partnerjev in otrok. Približno petina Slovencev ima težave z odvisnostjo od alkohola.
"Kar 200 tisoč ljudi na področju Slovenije je odvisnih od alkohola, ob tem pa dodatno trpi še 600 tisoč drugih ljudi, partnerjev in otrok."
Glede vpliva pandemije na alkoholizem sicer težko rečemo, da se je zaradi tega povečalo število odvisnikov od alkohola, zagotovo pa lahko rečemo, da ljudje več pijejo. In to znotraj štirih sten, znotraj družine.
Zaznavamo tudi porast alkoholizma med ženskami.
Skratka, Slovenci in Slovenke so pili že prej, pred epidemijo, in zdaj zagotovo ne pijejo manj, ampak pijejo več, in to ob dejstvu, da so zdaj vsi družinski člani ob tem prisotni.
Lokali so zaprti, druženje je prepovedano, in zdaj ni druge, kot da ljudje pijejo doma ali skriti v garažah in podobno.
Alkoholik namreč mora piti in do alkohola pride kjerkoli in kadarkoli. Kdor je odvisen, bo že našel pot do alkohola, tudi če se vse trgovine zaprejo. Bodo pač kupili na zalogo.
Če imate težave s čezmernim pitjem alkohola, čim prej poiščite pomoč!
Katera starostna skupina je trenutno najbolj na udaru?
Lahko govorimo samo po teoriji – je pa pitja zagotovo veliko v aktivnem prebivalstvu.
Če bomo začeli počasi piti pri 20 letih, se stopnja alkoholizma dviguje deset let do zelo visoke tolerance, potem pa ta začne strmo padati. Lahko rečemo, da traja kar 20 do 30 let, da nekdo postane pravi alkoholik, lahko pa se to zgodi tudi hitreje.
Žal pa je tudi res, da se v zadnjih letih povečuje porast alkoholizma med starejšo populacijo, v obdobju po upokojitvi.
"Alkoholik namreč mora piti in do alkohola pride kjerkoli in kadarkoli. Kdor je odvisen, bo že našel pot do alkohola, tudi če se vse trgovine zaprejo. Bodo pač kupili na zalogo."
Razlog?
Mislim, da je glavni razlog v tem, da se ljudje preslabo pripravijo na upokojitev in jim potem v življenju nekaj manjka. Številni, ki so bili že prej v rizičnih skupinah, hitro zdrsnejo z nekega roba.
Svoje najbrž prispeva tudi slab gmotni položaj?
Tudi. Tudi zgodovina nas uči, da je pitja vedno več v obdobjih krize. Paradoks, ampak manj ko imamo denarja, več pijemo.
Ali obstaja tudi razlika med prvim in drugim valom epidemije? Je drugi še bolj boleč kot prvi oziroma ima še več stranskih posledic?
Da, vse skupaj traja predolgo. Ne samo alkoholizem, tudi druge stiske so v porastu, nasilje, samomori, partnerska problematika, vzgojni problemi zaradi dela od doma in šolanja od doma …
Omenili ste porast alkoholizma med ženskami … Je to povezano z njihovimi dodatnimi obremenitvami v času epidemije – ko so v istem trenutku delavke, gospodinje, mame, učiteljice, psihologinje …
Ženski alkoholizem je v porastu že nekaj let. Kaj je razlog, bi težko rekel, morda to, da se o tem več govori, da več vemo o tem ... Pred leti je bilo redko, da bi šla ženska sama v gostilno, danes ni več tako.
Je pa res tudi to, da je pri ženskah precej več prikritega pitja kot pri moških. Precej več se pije doma, tudi med likanjem na primer. V našem društvu je kar nekaj takih primerov.
"Pri ženskah je precej več prikritega pitja kot pri moških. Precej več se pije doma, tudi med likanjem na primer. V našem društvu je kar nekaj takih primerov."
Neverjeten je tudi podatek o porastu alkoholizma med Slovenci. Ko ste se v 70. letih začeli ukvarjati s to problematiko, naj bi bilo v Sloveniji 80 tisoč alkoholikov, danes pa naj bi imelo težave s čezmernim pitjem alkohola kar 200 tisoč Slovencev. V čem je razlog za tak preskok?
V tem, da družba glede tega ničesar ne stori. Če pogledam naše društvo, delujemo na mikronivoju, torej pomagamo lahko le majhnemu odstotku ljudi, potrebujemo pa sistemske rešitve, ki pa jih ni. Odločevalci sploh ne želijo slišati ničesar o tem.
Ustaviva se pri razlogih. Letno je zaradi problematike alkoholizma škode za približno 270 milijonov evrov – govorimo o zdravljenju; mislim, da je s tega podatka izključena škoda zaradi prometnih nesreč - medtem ko država s trošarinami dobi samo 110 milijonov. Ne razumem.
Opisal bom konkreten primer, čeprav o imenih nerad govorim, a ker sem bil zraven, ga bom omenil.
Več let smo imeli prepoved pitja alkoholnih pijač na športnih prireditvah, nato je Jani Möderndorfer vložil predlog za spremembo zakona.
Parlamentarna komisija državnega zbora, ki se je s to problematiko ukvarjala, je povabila vse pomembne alkohologe iz slovenskega prostora in predstavnike ministrstva za zdravje, med njimi tudi mene na razpravo. Ta je trajala štiri ure in vsi strokovnjaki smo pripovedovali, kakšna škoda se lahko zgodi, če bo na športnih prireditvah spet dovoljeno pitje alkohola.
Imel sem občutek, da vsi razumejo in se zavedajo situacije, ko pa smo prišli do glasovanja, je bil samo eden zadržan (predsednik odbora), vsi pa so predlog spremembe podprli.
Kaj bi prinesla sistemska rešitev?
Treba je začeti z zakonodajo. Pred leti je stopil v veljavo zakon o preprečevanju nasilja v družini – od takrat naprej se o tej temi zelo veliko govori. Rekel bi celo, da je ta problematika precej bolj na očeh kot prej, medtem ko pri alkoholu tega nimamo. Ni nobenega zakona.
Tudi podjetja se s prehodom na kapitalistični sistem povsem drugače lotevajo te problematike. Pred leti so podjetja imela socialne delavce, ki so bili izobraženi oziroma seznanjeni s tem, kaj alkoholizem je, in so ljudem lahko svetovali ter jih usmerjali v zdravljenje. Kaj se s temi ljudmi zgodi danes? Vržejo jih na cesto in zato se verjetno te težave še poglabljajo.
Ena od držav, ki je svetel zgled na tem področju, je Islandija. Alkoholizem je bil tam zelo pereča težava, v porastu je bil tudi alkoholizem med mladimi, in država se je odločila za sistemski korak. Uredili so zakonodajo z odloki in akti in v samo nekaj letih dosegli velik napredek na tem področju.
Kakšne zakone so sprejeli?
Omejitve. Enostavno ni bilo možno priti do alkohola – mislim, da je bil dostop do alkohola omogočen le ob koncu tedna.
Se je v Sloveniji kaj spremenilo s tem, da po 21. uri v trgovinah ni mogoče kupiti alkohola?
Na preventivnem nivoju to celo deluje, ampak za teh 200 tisoč Slovencev, ki so odvisni od alkohola, pa to nima pomena.
Kaj pa ukrep, sprejet v času epidemije, ki izključuje nakup alkoholnih pijač iz osebnega prevzema hrane in blaga?
Lahko, da to deluje pri preprečevanju covida, pri odvisnosti od alkohola pa zagotovo ne. So šli pač ljudje v trgovino po alkohol.
Na preventivni ravni bi na dolgi rok taki ukrepi celo delovali, na kratek rok pa ne.
Rad bi opozoril na projekt SOPA (akronim: Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, op. a.), ki je usmerjen v ljudi, ki tvegano in škodljivo pijejo. Naš cilj je preprečiti, da bi prestopili mejo, ki vodi v zasvojenost za alkoholom.
Gre za evropski projekt, ki traja do septembra 2021 – če ne bomo v sistemu nič naredili, nam je sicer uspelo rešiti ta tri leta, dokler je projekt trajal - v tem času smo izobrazili zdravstvene delavce, socialne delavce, nevladni sektor in društva – veliko ljudi je bilo tudi uspešno obravnavanih (70-odstotna uspešnost), ampak če bomo ob izteku projekta s tem delom prenehali, bomo prej ali slej tam, kjer smo bili, in to je velika škoda.
Se bojite, kaj bodo prinesli božično-novoletni prazniki, ki so za mnoge že tako ali tako obdobje velike stiske, letos bo ta zaradi pandemije še večja kot prej?
Pri vsem skupaj me najbolj skrbijo bumerangi, ki jih bomo videli čez pol leta. To se bo zagotovo zgodilo. Zakaj? Zato ker bomo ljudje ostali brez služb in takrat bodo stiske priplavale na površje in bo jih toliko, da jih strokovnjaki ne bodo več mogli obdelati.
Veliko se govori o tem, da ljudje v času covida enostavno ne hodijo k zdravniku, onkologi opozarjajo, da je cel kup neodkritih primerov raka in podobno. Kako je z iskanjem pomoči alkoholikov v času pandemije? Zasledila sem, da več ljudi išče pomoč kot kadarkoli prej. Celo 300 odstotkov več!
Res je, naval je. Razlog je v tem, da naša svetovalnica deluje ena na ena in tudi v tem času ostaja odprta, da ljudje lahko dobijo pomoč. Motivacijske skupine za tiste, ki še niso povsem odločeni, ali bi odšli na zdravljenje, smo preselili na druženja prek Zooma, kar sicer ni enako, a je bolje, kot ne imeti ničesar.
Rad bi še povedal, da v našem društvu deluje tudi skupina svojcev alkoholikov, ki jih želimo opolnomočiti in jim dopovedati, da je treba z alkoholizmom v družini nekaj storiti, da je treba ukrepati.
Tretji segment našega dela pa je delo z otroki iz takih družin – imenuje se Hop čez jarek – četrti del pa so naši zdravljeni alkoholiki, dolgoletni abstinenti, ki se kot prostovoljci vključujejo v naše delo.
Kaj bi sporočili ljudem, ki se spoprijemajo s podobno stisko? Njihovim svojcem, prijateljem? Kako naj ukrepajo?
Takoj naj poiščejo pomoč, naj nikar ne čakajo! Resno!
29