Slovenci v Venezueli zaradi pomanjkanja zdravil umirajo. Bo slovenska vlada ukrepala? #video

Prebivalci Venezuele, med njimi tudi Slovenci in njihovi potomci, so v nevarnosti, prepuščeni so sami sebi. Pomanjkanje hrane je veliko, ljudje so lačni, je povedal Branko Frank, ki se je v Venezueli rodil slovenskim staršem. Odkar je v državi socializem, so razmere neznosne. Nekateri Slovenci nujno potrebujejo pomoč v obliki medicinskih pripomočkov in zdravil, hrane ali pa repatriacije, je opozoril.

Večina Slovencev je v Venezuelo prišla po drugi svetovni vojni, ko so bila "zlata leta Venezuele", je pojasnila Brankova sestra Dania Frank. "To so zelo dobre, delovne družine, otroci so univerzitetno izobraženi. Do nedavnega so dobro živele. Odkar pa v Venezueli vlada socializem, so se razmere močno spremenile. Z minimalno plačo si lahko kupiš morda pet zobnih past ali šest kilogramov mesa."

Društvo slovensko-latinskoameriškega prijateljstva Lipa, ki ga Frankova vodi, je bilo ustanovljeno ravno z namenom, da pomagajo Slovencem v Venezueli, zato je lani, po ustanovitvi, stopilo v intenziven stik z njimi. Prejeli so precej prošenj za pomoč. A to ni preprosto izvedljivo.

Preberite še:

• Slovenci v Venezueli: strah, nasilje in hudo pomanjkanje, Slovenija pa nič
• Glas iz Venezuele: Utrujeni smo zaradi levičarskih mitov in lažne propagande

Zakonske prepreke za pridobitev državljanstva

"Za potomce Slovencev ni preprosto dobiti slovenskega državljanstva. Eden izmed pogojev je tudi, da si član slovenskega društva. To je v Venezueli zelo težko," trdi Frankova. V glavnem mestu Caracas sicer obstaja slovensko društvo, ki so ga ustanovili prvi slovenski priseljenci, a je neaktivno in po navedbah Frankove ne sprejema novih članov.

Poleg tega številni Slovenci živijo več sto kilometrov od glavnega mesta, kar jim onemogoča delovanje v društvu.

Danes, ko smo v digitalni dobi, bi morali veliko šteti tudi stiki prek družbenih omrežij. Tam je marsikdo bolj spoznal Slovenijo kot na kakšnem slovenskem dogodku, je prepričana.

Umirajo tudi Slovenci #video

"Tamkajšnji Slovenci ne iščejo državljanstva za hobi ali zaradi kilograma kruha. Nekateri njihovi predniki so šli iz Slovenije s travmami in niso želeli vzpostaviti stika ali so imeli druge osebne razloge, da niso prej poskrbeli za slovensko državljanstvo," je odgovorila na očitke, zakaj si potomci Slovencev niso priskrbeli državljanstva že prej.

Na urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je društvo Lipa zato naslovilo dopis s predlogom, da bi pogoj, da morajo kandidati za državljanstvo biti člani slovenske organizacije, omilili ali dopustili izjeme.

Repatriacija

V društvu bi si želeli tudi pomoč z repatriacijo. Slovenci v Venezueli namreč nimajo sredstev niti za preživetje, kaj šele za letalsko vozovnico in bivanje v Sloveniji.

Frankova navaja, da številne južnoameriške države repatriirajo svoje državljane, Portugalska pa je ustanovila poseben sklad za pomoč svojim državljanom v Venezueli.

V primeru repatriacije Slovencev v Venezueli ne gre za veliko število kandidatov, ampak kvečjemu za nekaj deset, menijo v društvu. Enako velja za državljanstva.

Venezuela zavrača humanitarno pomoč

Venezuelska vlada ne sprejema humanitarne pomoči iz tujine, zato je tudi pomoč Slovencem otežena. Južnoameriške države so pripravljene poslati zdravila, hrano, Čile je že poslal večje količine, a je Venezuela vse zavrnila. Tudi Slovenija je pripravljena poslati zdravila za nekaj tisoč evrov, a dostava ni mogoča, je povedala Frankova.

Tudi pošta po njenih trditvah ne doseže naslovnikov. Če bi želeli pomagati, bi morali uporabiti zasebne ponudnike poštnih storitev, kar pa je zelo drago.

Zaprepadeni smo nad izjavami nekaterih političnih strank v Sloveniji. Tam ni takega paradiža, kot nam želijo nekateri predstaviti. Pozivam Violeto Tomić, da pojasni, kakšen paradiž je to, da morajo v živalskem vrtu klati živali, da jih lahko pojedo, ker nimajo druge hrane, je dejal sekretar društva Lipa Rok Jarc. Na novinarski konferenci so poleg njega sodelovali (od leve) Branko Frank, Dania Frank, neodvisni poslanec državnega zbora Andrej Čuš, predstavnica Mlade Slovenije Barbara Medic in predstavnik Stranke slovenskega naroda Aleksander Zamuda. Foto: Urška Makovec

Če bi poslali denar, bi veliko vrednosti pri transakciji izgubili, saj bi prejemnikom evre v bolivarje zamejali po uradnem tečaju in bi zato prejeli le okoli 10 odstotkov poslane vrednosti. Poudarjajo tudi, da v Venezueli niti denar ne pomaga, saj hrane in živil ni niti na črnem trgu.

Revščina tudi v slovenskih družinah

Iz Venezuele se nam je oglasila potomka Slovenke, ki pa zaradi groženj, ki jih je doživela v preteklosti, ne želi biti imenovana.

Dvainšestdesetletna zdravnica, hčerka Mariborčanke, ki je v Venezuelo prišla kot devetletna begunka, pravi, da so živeli kot skromna priseljenska družina. "Vedno pa sem bila borka, trdo sem študirala in delala vse svoje življenje, da bi svojim otrokom omogočila dobro življenje, sebi pa mirna upokojenska leta. Vse sem si prislužila s svojim delom. Trenutna vlada pa je v nekaj letih tako onemogočila državo, da si z delom komaj pokrijem osnovne življenjske potrebe." Njeni otroci, ki so vsi študirali, so se že izselili, saj nimajo možnosti za svoj razvoj.

Pričevanje potomca Slovenca Angela Rojnika

Grožnje z umorom in ugrabitvijo

Zlasti v letih 2009 in 2010 se je položaj v Venezueli zelo poslabšal, sogovornici so takrat celo grozili, da bodo ugrabili oziroma ubili njene otroke, zato se je nekaj časa izselila iz države. Poskusila je pridobili slovensko državljanstvo, da bi se lahko preselila v Slovenijo, a je bila njena prošnja zavrnjena, čeprav je bila njena mama Slovenka.

Državljanstva ni dobila, ker ni imela potrdila, da je članica slovenskega društva, ki pa ga po njenih besedah v Venezueli ni in še danes ne obstaja.

"Ni skrivnost, da se moja država hitro ruši: vsak dan je več nasilja, politične nestabilnosti, neobrzdane korupcije, brezposelnosti in pomanjkanja. Prišli smo tako daleč, da vidiš vse družine jesti iz smetnjakov."

Druga težava je pomanjkanje zdravil in medicinskih pripomočkov. "To pomeni, da zdravniki ne moremo izvrševati svojega dela, ki ga sicer opravljam že 35 let, nikoli pa nisem videla česa takega. Boli, ko gledaš ljudi, ki umirajo zaradi pomanjkanja zdravil, nerojene otroke, ki umirajo zaradi hipertenzije v nosečnosti. Zelo sem žalostna in razočarana."

Nevarne ulice

Poleg tega življenje otežuje tudi veliko kriminala, ulice so zelo nevarne, "predstavniki vlade pa nas poskušajo prepričati, da ni nič narobe, da ni ne krize, ne lakote, ne pomanjkanja in da živimo v čudežni deželi".

Zaradi vsega naštetega in še številnih drugih stvari, ki delajo življenje v Venezueli neznosno, je sogovornica februarja emigrirala in šla živet k svoji hčerki v ZDA. A po šestih mesecih je morala zapustiti ZDA, da ne bi bila tam nezakonito. Šla je v Španijo, kjer živita dva od njenih otrok. Tam bo lahko tri mesece, njena nadaljnja usoda pa je negotova, saj se boji vrniti v Venezuelo, prošnja za slovensko državljanstvo pa je bila tudi v drugem poskusu zavrnjena.