Slovenci manj zadovoljni z življenjem od povprečja OECD

Da ima v dnevu več pozitivnih kot negativnih izkušenj oziroma občutkov, ob tem navaja 72 odstotkov Slovencev. Številka je tudi pri tem manjša od povprečja v organizaciji, kjer pozitivne izkušnje prevladajo nad negativnimi pri 80 odstotkih prebivalstva, kaže letošnja raziskava indeks boljšega življenja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Slovenci so tako manj zadovoljni s svojim življenjem od povprečja v državah članicah OECD.

Občutne razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi Slovenija se sicer v številnih podkazalcih odreže ugodno in je blizu povprečju ali pa nad njim na več področjih indeksa, na svoji spletni strani piše OECD. A to ne velja za prihodke. V Sloveniji je povprečni prilagojeni razpoložljivi dohodek 19.119 dolarjev na leto, kar je pod povprečjem OECD (23.047 dolarjev na leto). Ob tem obstajajo občutne razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi - 20 odstotkov tistih, ki zaslužijo največ, po prihodkih (32.600 dolarjev letno) trikrat presega 20 odstotkov tistih, ki zaslužijo najmanj (9018 dolarjev letno).

Nekoliko bolje je na področju zaposlitev Bolje se Slovenija odreže na področju zaposlitev, kjer ima plačano službo 64 odstotkov ljudi, starih od 15 do 64 let, medtem ko je povprečje OECD pri 66 odstotkih. Plačano delo ima 68 odstotkov Slovencev in 61 odstotkov Slovenk.

Slovenci delamo 1662 ur letno, povprečje OECD je 1776 ur Slovenci ob tem v povprečju delamo 1662 ur letno, medtem ko je povprečje OECD 1776 ur. Pri nas okoli šest odstotkov zaposlenih poroča o zelo dolgem delovnem času, medtem ko je v OECD to povprečje pri devetih odstotkih. Zelo dolg delovni čas sicer v Sloveniji velja za osem odstotkov moških in za le tri odstotke žensk.

Slovenci in Slovenke bolj izobraženi Ugodnejši so podatki na področju izobrazbe. V Sloveniji ima vsaj srednješolsko izobrazbo 83 odstotkov odraslih, starih od 25 do 64 let, kar je precej nad povprečjem OECD (74 odstotkov). Takšno izobrazbo ima pri nas 85 odstotkov moških in 81 odstotkov žensk.

Slovenski študentje malenkost boljši od kolegov Na področju učinkovitosti šolskega sistema so se slovenski študenti v preverjanju bralnega razumevanja, matematike in znanosti, odrezali malenkost bolje od kolegov iz drugih držav OECD. V povprečju so dosegli 499 točk, medtem ko je bilo povprečje za OECD 497 točk. Dekleta so sicer fante v Sloveniji presegla za kar 22 točk, medtem ko je povprečje v OECD razlika devetih točk.

Manj sredstev za zdravstvo Ko pride do zdravja, je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji skoraj 80 let, kar je v skladu s povprečjem OECD. Za ženske je 83, za moške pa 77 let. Izdatki za zdravstvo v Sloveniji predstavljajo devet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je pod povprečjem OECD (9,5 odstotka BDP). V Sloveniji so leta 2010 povprečni izdatki za zdravstvo na osebo leta 2010 znašali 2428 dolarjev, v OECD pa 3268 dolarjev. Na vprašanje, kakšno je na splošno njihovo zdravje, je 60 odstotkov Slovencev odgovorilo, da dobro, medtem ko je rezultat za OECD pri 69 odstotkih.

Boljši pri kakovosti vode, slabši pri prašnih delcih Nad povprečjem je Slovenija pri količini prašnih delcev PM10 v zraku, ki jih je v Sloveniji 26 mikrogramov na kubični meter, medtem ko je povprečje v OECD 21 mikrogramov na kubični meter. Slovenija se bolje od povprečja odreže pri kakovosti vode, saj je s kakovostjo vode zadovoljnih 87 odstotkov Slovencev, a le 84 odstotkov prebivalcev držav OECD.

V Sloveniji imamo močan občutek za skupnost Še eno področje, ki ga pokriva raziskava, je javna sfera. V Sloveniji imamo močan občutek za skupnost, a le zmerno stopnjo državljanske participacije. 92 odstotkov Slovencev namreč verjame, da imajo osebo, na katero se lahko obrnejo v hudih časih, kar je nad povprečjem OECD (90 odstotkov). A je ta občutek precej odvisen od socialnega statusa. Osebo, na katero se lahko obrnejo, ima namreč pri nas okoli 86 odstotkov ljudi, ki so zaključili primarno izobraževanje, ter 95 odstotkov ljudi, ki so bili vključeni v izobraževanje na terciarni stopnji.

Volilna udeležba nižja od povprečja Volilna udeležba je v Sloveniji medtem v povprečju nižja od povprečja v državah OECD. Organizacija ugotavlja, da je bila udeležba na zadnjih volitvah, za katere imajo zabeležen podatek, 66-odstotna in tako precej pod povprečjem OECD (72-odstotna). Bolj kot od spola, kjer je približno enaka, je volilna udeležba odvisna od povprečnega prihodka, saj je med tistimi, ki predstavljajo zgornjo petino prihodkovne lestvice, volilna udeležba v Sloveniji okoli 75-odstotna, med tistimi v najnižji petini pa 62-odstotna.