Petek, 16. 2. 2018, 8.12
6 let, 9 mesecev
Slovenci darujemo okoli 150 litrov krvi na dan
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
1
Krvodajalci s krvno skupino A negativno so prejšnji teden prejeli klic, v katerem so jih zaradi pomanjkanja krvi povabili k darovanju. Odzvalo se je okoli 70 ljudi. Na dan sicer v Sloveniji kri daruje okoli 300 ljudi. Preverili smo, kaj se zgodi z darovano krvjo, in odkrili še nekaj zanimivih dejstev o krvodajalstvu.
Kdor je že vsaj enkrat daroval kri, je zabeležen v imeniku Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. V preteklem tednu je bila raven krvne skupine A negativno tako nizka, da so k darovanju povabili krvodajalce, vrata zavoda pa so bila namesto do 15. ure odprta do 17. ure. V tem času se je na povabilo odzvalo okoli 70 ljudi, je povedal eden od zdravstvenih tehnikov.
"Ko potrebujemo hiter odziv določenih krvodajalcev, jih povabimo po telefonu, tiste, ki se za prihod odločajo sami, pa prosimo, da spremljajo zaloge krvi, objavljene na naši spletni strani, in tako aktivno sodelujejo pri uravnavanju zalog krvi," je povedala strokovna direktorica Zavoda RS za transfuzijsko medicino Polonca Mali.
Podatke o stanju zaloge krvi na Zavodu RS za transfuzijsko medicino posodabljajo dnevno.
Zaloge krvi niso odvisne samo od krvodajalcev in zbrane krvi, ampak tudi od porabe krvi, so zapisali na spletni strani zavoda.
90 tisoč odvzemov krvi na leto
V Sloveniji vsak dan kri daruje okoli 300 ljudi, kar pomeni da zavod za transfuzijsko medicino prejme okoli 150 litrov krvi na dan. "Transfuzijska služba opravi približno 90 tisoč odvzemov krvi letno, iz katerih pripravimo okoli 200 tisoč komponent krvi za zdravljenje bolnikov," je pojasnila Polonca Mali.
Enote sveže zmrznjene plazme, ki niso bile uporabljene za klinično zdravljenje bolnikov, uporabijo za pripravo zdravil iz krvi. Precejšnja pa je tudi poraba krvi: "V Sloveniji izdamo okoli 300 enot koncentriranih eritrocitov na dan," pravi Malijeva.
Kam gre darovana kri?
Iz darovane krvi se nato naredi krvne pripravke. Odvzeto kri in ohranitveno raztopino predelajo s pomočjo centrifug in stiskalcev krvi. To zdravnikom omogoča, da bolnik prejme samo tisto sestavino krvi, ki je glede na naravo bolezenskega stanja nima dovolj. Kri ločijo na rdeče krvne celice, krvne ploščice in svežo zmrznjeno plazmo, tak način zdravljenja pa se imenuje komponentna terapija.
"S pomočjo predelave tako lahko en krvodajalec pomaga več bolnikom hkrati," pravijo na zavodu za transfuzijsko medicino. Krvne ploščice pri 22 stopinjah Celzija zdržijo pet dni, rdeče krvne celice pri od 2 do 6 stopinjah Celzija zdržijo 6 tednov, plazmo pa globoko zamrznejo na minus 30 stopinj Celzija, saj tako lahko zdrži tudi do eno leto. "V posebnih hladilnih torbah se nato kri dostavi bolnikom," so še povedali.
Save a Life give Blood #blood #donation #kasnejenatek #zavodzatransfuzijo #darujkri #kri #myworld pic.twitter.com/HaKhdtdcq6
— AnžeČesen (@AnzeCesen) 16 June 2015
V Sloveniji sta najpogostejši skupini A in 0
V Sloveniji sta najpogostejši krvni skupini A in 0 saj ju ima skupaj skoraj 80 odstotkov ljudi, predstavnikov krvne skupine B je okoli 15 odstotkov, AB pa ima približno 7 odstotkov ljudi. RhD pozitivnih je okoli 82 odstotkov ljudi, RhD negativnih pa le okoli 18 odstotkov.
Bolezni in krvavitve, ki ogrožajo zdravje ali življenje zaradi pomanjkanja krvi in njenih sestavin, zdravimo s transfuzijami krvi. Največji porabniki krvi so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov (kostnega mozga), bolniki z rakom, bolniki, ki so jim presadili organ ali kostni mozeg, ponesrečenci ter bolniki, ki kri potrebujejo zaradi operativnih posegov.
Za eno operacijo srca se potrebuje 6 krvodajalcev
Krvodajalci omogočajo različne oblike zdravljenja, saj za kri za zdaj nimamo ustreznega nadomestila. "Pri zdravljenju s krvjo si lahko pomagamo le ljudje med seboj," so še zapisali na spletni strani za transfuzijsko medicino.
Operativni poseg in povprečna poraba krvi:
- srčna operacija – okoli 6 enot krvi, kar pomeni 6 krvodajalcev,
- operacija rakastih novotvorb – 2 ali več enot krvi, kar pomeni 2 krvodajalca ali več,
- presaditev jeter – od 5 do 20 enot krvi, kar pomeni od 5 do 20 krvodajalcev,
- ponesrečenci – tudi do 30 enot krvi, kar pomeni do 30 krvodajalcev,
- komplikacije pri porodu – 5 ali več enot krvi, kar pomeni 5 ali več krvodajalcev.
Poleg malice še potni stroški
Darovalci krvi lahko pri zavodu dobijo potrdilo, s katerim jim je omogočeno brezplačno parkiranje v bližnji parkirni hiši. Za boljše počutje medicinsko osebje krvodajalce napoti v menzo, kjer se najejo in poskrbijo za dovolj popite tekočine. Tisti, ki jih k darovanju s telefonskim klicem povabi zavod, dobijo povrnjene tudi potne stroške, in sicer v višini 2,4 evra.
Poleg tega prejmejo tudi opravičilo za šolo ali službo, saj so v primeru darovanja krvi lahko opravičeno odsotni. "Delavec mora delodajalca o odsotnosti obvestiti. Zakon o delovnih razmerjih pa določa, da ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru delodajalec delavcu izplača nadomestilo za plačo v breme zdravstvenega zavarovanja," je pojasnila Malijeva.
1