Sobota, 3. 6. 2023, 16.36
10 mesecev, 3 tedne
Rdeči križ: Vsak dan potrebujemo v Sloveniji od 350 do 400 krvodajalcev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
"Vsak dan potrebujemo v Sloveniji od 350 do 400 krvodajalcev in zaradi vseh, ki darujejo kri, Slovenija sodi med tiste države, ki so samozadostne s krvjo," je povedala Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije.
"Vsak dan potrebujemo v Sloveniji od 350 do 400 krvodajalcev in zaradi vseh, ki darujejo kri, Slovenija sodi med tiste države, ki so samozadostne s krvjo. Kri naših krvodajalcev je pregledana, varna in takoj namenjena uporabi," je povedala Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije. V Veržeju se je danes zbralo dobrih 700 slovenskih krvodajalcev. Na tradicionalnem srečanju so proslavili 70 let krvodajalstva v Sloveniji.
Še pred tem so v tamkajšnji osnovni šoli pripravili krvodajalsko akcijo 70 enot krvi za 70 let, kjer je kri daroval tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Minister je tudi nagovoril krvodajalce. "Kot kirurg, zdravnik, minister se zavedam, da kri dejansko rešuje življenje, kar sem doživel že večkrat," je dejal. Tiste, ki so kri darovali enkrat, je pozval, naj to čim prej ponovijo. Vse, ki pa šele razmišljajo o darovanju, pa je pozval, naj to čim prej storijo, saj "nikoli ne vedo, kdaj bodo morda sami potrebovali kri".
Predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž je poudarila, da smo v Sloveniji v 70 letih zgradili "trdno, visoko in srčnosti polno krvodajalsko hišo". V Sloveniji imamo okrog 60 tisoč rednih krvodajalcev, od teh jih 60 odstotkov kri daruje vsaj enkrat letno, skoraj četrtina pa trikrat ali štirikrat. "Vsak dan potrebujemo v Sloveniji od 350 do 400 krvodajalcev in zaradi vseh, ki darujejo kri, Slovenija sodi med tiste države, ki so samozadostne s krvjo. Kri naših krvodajalcev je pregledana, varna in takoj namenjena uporabi," je sklenila predsednica Rdečega križa Slovenije.
Prostovoljno, brezplačno, anonimno
Začetki transfuziologije in krvodajalstva v Sloveniji segajo v obdobje po koncu druge svetovne vojne, ko je bil v Ljubljani pri centralni vojni bolnici ustanovljen transfuzijski oddelek. Tam so 4. junija 1945 odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi, zato je 4. junij razglašen za dan slovenskih krvodajalcev, so navedli pri Rdečem križu Slovenije.
Z razvojem zdravstva so zaradi zahtev po večjih količinah krvi ustanavljali transfuzijske postaje pri bolnišnicah. Pomemben mejnik je bilo leto 1953, ko je organizacijo krvodajalstva prevzel Rdeči križ Slovenije in vzpostavil prostovoljno, brezplačno in anonimno krvodajalstvo. Prva brezplačna in prostovoljna ter anonimna terenska krvodajalska akcija, ki jo je organiziral Rdeči križ Slovenije, je bila 9. marca 1953 v sektorski ambulanti Toplice v Zagorju ob Savi.
Hkrati je bila to prva terenska krvodajalska akcija zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, kjer so rešitev za pomanjkanje krvodajalcev in krvi našli v terenskih krvodajalskih akcijah. S prvo terensko krvodajalsko akcijo v Zagorju ob Savi je za celotno Slovenijo začelo veljati načelo prostovoljnega, anonimnega in brezplačnega darovanja krvi, so še navedli pri Rdečem križu Slovenije.
Letno Rdeči križ Slovenije za potrebe zdravstva organizira skoraj 1.200 krvodajalskih akcij, od tega je več kot 390 tako imenovanih terenskih krvodajalskih akcij. Prva terenska akcija v koledarskem letu vedno poteka 3. januarja, zadnja praviloma 31. decembra.
