Sreda, 8. 1. 2020, 8.46
10 mesecev, 2 tedna
Skoraj ducat vrst kitov in delfinov drvi proti izumrtju
Moderne metode ribolova nekatere vrste kitov in delfinov rinejo na rob izumrtja.
Namesto mrež iz bombaža in konoplje zdaj cenejše in trpežnejše sintetične mreže
Kiti in delfini so ob ribičih v obalnih morjih in rekah uspešno živeli več tisoč let. Toda po drugi svetovni vojni so mreže iz bombaža in konoplje začele nadomeščati cenejše in trpežnejše sintetične mreže.
Takšne stoječe mreže ne potrebujejo velikih plovil ali drage opreme, zato so izredno privlačne za male priobalne ribiče po vsem svetu. Toda zaradi svoje trpežnosti so tudi smrtonosna past za mnoge vrste kitov, delfinov, drugih morskih sesalcev ter morskih želv, ki te mreže težko opazijo in se iz njih ne morejo rešiti.
Raziskovalci in naravovarstveniki že 30 let skušajo razviti mreže, ki bi se jim te živali lahko uspešno izognile ali se iz njih rešile, a dobre rešitve za zdaj še ni. Prav tako so vlade različnih držav pozvali, da sprejmejo strožje ukrepe glede uporabe tovrstnih mrež, a je takšne ukrepe v praksi izredno težko izvajati, še posebej v državah tretjega sveta. Zadeve žal niso preproste, saj so od malega priobalnega ribištva odvisni milijoni ljudi, zlasti v revnejših državah.
Stoječe ribiške mreže so glavni dejavnik ogrožanja morskih sesalcev
Ribištvo seveda ni edina ali glavna grožnja vsem vrstam kitov in delfinov po svetu. Zadeve se med posameznimi vrstami, državami in območji zelo razlikujejo. Toda globalno gledano so stoječe ribiške mreže glavni dejavnik ogrožanja morskih sesalcev, največji problem pa so na območju Afrike, Azije in Južne Amerike, čeprav Evropa ni izvzeta.
Ogroženih 11 vrst malih kitov
Omenjena raziskava povzema, da se trenutno 11 vrst malih kitov nevarno hitro približuje izumrtju.
V raziskavi je sodeloval tudi slovenski raziskovalec Tilen Genov iz društva Morigenos, slovenskega društva za morske sesalce, objavljena pa je bila v mednarodni znanstveni reviji Endangered Species Research.
V pregledu so uporabili podatke o velikosti populacij kitov in delfinov, populacijskih trendih in ulovu morskih sesalcev v ribiške mreže po svetu.
- Jangceški rečni delfin, vrsta rečnega delfina na Kitajskem, je skoraj zagotovo izumrl.
- Kalifornijska rjava pliskavka, ki živi le na izredno majhnem območju v zgornjem Kalifornijskem zalivu v Mehiki, trenutno šteje manj kot 19 živali in je na samem robu izumrtja.
- Dolgoročni obeti za atlantskega belega delfina ob zahodni obali Afrike so precej slabi.
- Prognoza je slaba tudi za novozelandsko kratkogobčno pliskavko, ki živi le ob obalah Nove Zelandije, za tajvanske bele delfine, jangceško brezplavuto pliskavko, tri vrste azijskih rečnih delfinov in baltsko rjavo pliskavko.
V vseh primerih je glavni dejavnik ogrožanja prav ulov v ribiške mreže.
"Mnoge od teh vrst bodo izginile, če se bodo te mreže še naprej uporabljale v takem obsegu," je povedal Robin Baird, morski biolog iz Cascadia Research Collective, ZDA, ki sicer ni bil del raziskave. Toda poudaril je, da to zahteva "politični pogum", saj to pomeni težke in nepriljubljene odločitve, kot so območja prepovedi ribolova in strogo uveljavljanje teh prepovedi. "Na žalost," je še povedal, "je trenutno to edini način preprečitve izumrtja teh vrst."
Prilov delfinov pri nas na srečo zelo redek
Društvo Morigenos s svojimi raziskavami pomembno pripomore k razumevanju in varstvu delfinov ter ohranjanju morskih ekosistemov. Foto: Ana Kovač
Tilen Genov iz društva Morigenos, sicer član Skupine strokovnjakov za kite pri Mednarodni zvezi za varstvo narave (IUCN Cetacean Specialist Group), je povedal: "Na srečo Slovenija ni del te statistike. Prilov delfinov v ribiške mreže se pri nas sicer občasno dogaja, vendar ni prav zelo pogost. Kadar se to zgodi, nas ribiči praviloma sami kontaktirajo. Z njimi res dobro sodelujemo. Prav tako za zdaj ni videti, da bi populacija delfinov pri nas upadala."
Dodal je še: "Raziskovalci seveda nismo osredotočeni le na delfine, saj se dobro zavedamo, da so prave rešitve tiste, ki bodo dobre tako za ljudi kot za ogrožene vrste. Vendar bo za to potrebno ogromno truda, sodelovanja in inovativnosti."
V slovenskem morju in nasploh v severnem Jadranu živi ena vrsta delfinov, imenovana velika pliskavka, ki je tudi edina stalno prisotna vrsta kitov pri nas. Foto: Ana Hace, društvo Morigenos
Slovenski projekt za delfine
Člani društva Morigenos skoraj vsak dan opazijo katero od skupinic delfinov, ki si z nami delijo morje, a jih nevešči opazovalci redko opazimo. Člani društva Morigenos pa jih poznajo po imenu in vedenju. Foto: Tilen Genov, društvo Morigenos
Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce je neodvisna in neprofitna strokovna nevladna organizacija, ki združuje znanstveno raziskovanje, monitoring, izobraževanje, ozaveščanje javnosti in razvoj kadrov za učinkovito varstvo morskega okolja in biotske raznovrstnosti. Morigenos pomeni "rojen v morju".
Društvo je bilo ustanovljeno leta 2001 in izvaja več projektov na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter varstva morskega okolja. Osrednja dejavnost društva je Slovenski projekt za delfine, dolgoročni program raziskovanja, monitoringa in varstva delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus) v Tržaškem zalivu in okoliških vodah severnega Jadrana. Raziskovanje, ki ga društvo Morigenos na tem območju izvaja zadnjih 16 let, je pokazalo, da približno 150 delfinov to območje uporablja za svoj življenjski prostor, ter prispevalo pomembne podrobne podatke o njihovi biologiji, ekologiji in varstvenemu statusu. Društvo aktivno sodeluje tudi pri različnih raziskovalnih in varstvenih projektih v tujini.
Več informacij: www.morigenos.org ali www.delfini.si.
Društvo Morigenos je eden od treh projektov, ki jim je družba Coca-Cola namenila podporo v okviru projekta #vednopodpiraj dober namen. Tako so prejeli donacijo, s katero želi Coca-Cola podpreti njihovo raziskovalno delo.
Družba Coca-Cola s projektom #vednopodpiraj dober namen finančno pomaga trem družbeno odgovornim projektom s področij športa, okolja in skupnosti. Potrošniki so največ glasov namenili tem projektom:
- štipendije OKS za mlade perspektivne športnike,
- dijaški sklad projekta Botrstvo,
- društvo Morigenos za ohranjanje morskih ekosistemov.
Več o projektu #vednopodpiraj dober namen na www.vednopodpiraj.si.
Predstavitveni video projekta #vednopodpiraj dober namen:
