Ponedeljek, 20. 5. 2019, 7.00
9 mesecev, 2 tedna
V čem je stanje skrb vzbujajoče?
Slovensko morje je del Tržaškega zaliva, kar je najsevernejši del Jadranskega in hkrati Sredozemskega morja. Ker gre za deloma zaprto in precej plitvo območje, ima svoje ekološke posebnosti in je precej občutljivo na različne človeške vplive.
Tilen Genov, predsednik društva Morigenos za opazovanje delfinov
Tržaški zaliv je eno izmed najbolj obremenjenih območij v Sredozemskem morju. Zaradi plitkosti in delne zaprtosti našega morja različni človeški pritiski, nesreče in katastrofe lahko zelo hitro in precej drastično vplivajo na ta ekosistem. Pretok morja je namreč razmeroma majhen v primerjavi z večjimi in odprtimi sistemi.
Naše morje najglobljo točko doseže pred Piranom, in sicer 37 metrov, njegova povprečna globina pa znaša dobrih 16 metrov. Prav zaradi manjšega pretoka je tudi možnost regeneracije manjša.
Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce s svojimi raziskavami pomembno pripomore k razumevanju in varstvu delfinov ter ohranjanju morskih ekosistemov.Društvo je bilo vključeno v predizbor projektov, ki so se družbi Coca-Cola vredni podpore v okviru projekta #vednopodpiraj dober namen. Tako so prejeli prvi del donacijo, s katero želi Coca-Cola podpreti njihovo raziskovalno delo.
Potrošniki lahko z nakupom izdelkov družbe Coca-Cola dodatno podprejo naslednje družbeno-odgovorne projekte:
- štipendije OKS za mlade perspektivne športnike,
- dijaški sklad projekta Botrstvo,
- društvo Morigenos za ohranjanje morskih ekosistemov.
Akcija #vednopodpiraj dober namen se bo nadaljevala skozi vse leto.
Dejavniki, ki najbolj ogrožajo naše morje
Sredstva, ki jih Coca-Cola v Sloveniji namenila društvu Morigenos, zagotavljajo boljšo osnovo za obsežnejše izobraževanje in osveščanje javnosti.
Ni mogoče s prstom pokazati na en sam dejavnik, ki bi to območje najbolj ogrožal, saj gre za nabor več dejavnikov, ki v sinergiji in kumulativno vplivajo na pomorski ekosistem. To so turizem, industrija, promet, urbanizacija in pozidava obale, morsko ribištvo in marikultura.
V marsičem je stanje skrb vzbujajoče, pa vendar je naše morje še vedno precej bogato. "Imamo zelo veliko pestrost vrst za tako majhno območje. Pri nas živijo populacije velikih plenilcev, kot so delfini, morske želve in podobno, tako da je morski ekosistem razmeroma zdrav. Ni pa to tisto, kar bi moralo biti, če bi si želeli pristen, zdrav morski ekosistem, kot je bil nekoč," je povedal Tilen Genov, predsednik društva Morigenos.
Bolje kot pred 20 leti
Društvu Morigenos se lahko poleti pridružijo vsi, ki jih zanima morski ekosistem.10-dnevni tabori potekajo od 1. julija do 6. septembra.
Vseeno je prepričan, da je v nekaterih pogledih stanje boljše, kot je bilo pred 20 leti. "Pred 20 leti je bil recimo znan primer anoksije oziroma popolnega pomanjkanja kisika v večjem delu Tržaškega zaliva, mnogo pritiskov na morje je bilo nenadzorovanih ali neprepoznanih. Nekateri varstveni ukrepi torej delujejo. Toda veliko stvari se je tudi poslabšalo, vendar so vse te spremembe postopne in jih morda težje opažamo. Vsaka naslednja generacija odrašča s tem, na kar je navajena, in pozablja na to, da je bilo pred tem mogoče okolje boljše ali bolj zdravo."
Člani društva Morigenos se ukvarjajo tudi z opazovanjem delfinov v našem morju. Delfini so pomemben del morskega ekosistema in pokazatelj stanja morskega okolja.
Povprečnega turista, ki pride na jadransko obalo, zanimajo morje, sonce in restavracije. V zadnjem času pa je vse več zanimanja za ekoturizem. Turisti želijo vedeti, kakšno je stanje ohranjenosti morja in naravne dediščine.
Biologi imajo malce drugačne kriterije za opazovanje stanja okolja. "Mi smo pozorni na to, ali je pestrost vrst primerna, ali so populacije zdrave in ali so fizikalno-kemijski parametri takšni, kot morajo biti," je še povedal Tilen Genov.
Najpogostejši odpadki
Društvo Morigenos objavlja tudi v ugledni mednarodni reviji Science of the Total Environment, kjer so objavili izsledke raziskave, ki je pokazala, da imajo delfini v severnem Jadranu v svojih telesih visoke vsebnosti toksičnih spojin PCB, prepovedanih že od 70. in 80. let. Samice svoje strupeno breme prenašajo na svoje mladiče.
Severni Jadran že naravno ni zelo bistro morje ali zelo modro morje. Gre za zelo produktivno območje, kjer je že naravno veliko delcev, veliko fitoplanktona. Med najpogostejšimi odpadki so cigaretni ogorki in plastične palčke za ušesa. Pogosti so tudi ostanki plastičnih mrež za gojenje školjk, plastenke, koščki vrečk in odpadki, povezani s hrano in pijačo.
"Vsi ti odpadki ogrožajo živali na različne načine. Živali se vanje zapletejo in poginejo, lahko jih zaužijejo in potem si napolnijo želodce s hrano, ki je ne morejo prebaviti in nima nobene hranilne vrednosti. Poleg tega velik del odpadkov razpade na manjše delčke, na tako imenovano mikroplastiko. Ta povzroči novo težavo, ki jo je še težje odstraniti iz okolja in ki ima še ne povsem razumljene vplive na morsko okolje. To mikroplastiko prek rib zaužijemo tudi ljudje," je pojasnil Tilen Genov.
Najlepši deli obale
Opazovanja potekajo s plovila ter kopenskih opazovalnih točk, podatke pa zbirajo tudi z akustičnim monitoringom. Terensko delo izvajajo le v ugodnem vremenu (brez močnega vetra, brez dežja, brez megle).
Najbogatejši deli slovenske obale so po mnenju našega sogovornika okolica piranske punte, morski rezervat, ki je del Krajinskega parka Strunjan, območje Fiese, območje Debelega rtiča in območje Sečoveljskih solin. Mnogi od teh so tudi zavarovana območja.
"Čeprav imamo tako majhen košček, smo lahko ponosni nanj in ga je treba ohranjati, vsak lahko z majhnimi koraki prispeva k boljšemu varstvu morja – od tega, da sprejemamo boljše odločitve kot potrošniki, do tega, da bolje odlagamo svoje odpadke, da vzgajamo svoje otroke, pa tudi znance, prijatelje in starše o tem, ali je primerno odvreči ogorek na cesto. Gre za majhne in banalne stvari, ki bi morale biti v današnjem svetu samoumevne, pa na žalost še niso. Organiziramo tudi ozaveščevalne in čistilne akcije ter opozarjamo na odgovorno ravnanje, ko smo na morju, tudi z vidika samih živali," je še opozoril naš sogovornik.
Vedeti moramo, da smo mi gostje v njihovem prostoru, v njihovi dnevni sobi, spalnici in jedilnici. Poskušajmo se temu primerno obnašati in zmanjšati vplive nanje.
Slovenija zadnji je septembra lani od Japonske prevzela dvoletno predsedovanje Mednarodni komisiji za kitolov (IWC). Slovenija spada med države, ki se zavzemajo za popolno ali delno prepoved različnih vrst kitolova.
