Skok čez plot kar pred očmi dirkačev

Nedavno sem posedal. S kolegom. Lovila sva prve spomladanske žarke, srebala (osvežilen) hmeljev zvarek. Seveda debata. O tem, da v službi ni več pomembno, kako dober si, ampak kako daleč si v šefovi zadnjici. Da se je prepotentni Zahovič ustrašil mlade Mure, ki ni smela zmagati v Ljudskem vrtu. Ali o Kranjcu, ki je znova pristal krepko pri dnu letalnice pod Poncami. Toliko ljudi na enem mestu v Sloveniji lahko zbere le papež!

Stari dobri časi Kolega se je spomnil: "Tam v tistih časih osnovne šole je bila podobna gneča na motokrosu v Mačkovcih. Enkrat sem se izgubil, le malo je manjkalo, da nisem šel dvajset kilometrov peš domov." "Na dirki Alpe-Adria se je zbralo tudi do pet tisoč ljudi. Tekmovalci so nekoč na eno od tekem prišli celo iz Švedske," je z rokami uprt v bok, malo prašen, saj je bil že od jutra na progi, zavzdihnil Štefan Lovenjak. V mačkovski motokros se je zaljubil že kot mlečnozobec: "Hodili smo gledat, kako vozijo. Pa so prišli in rekli: Fantje, ne bi tudi vi?" Lovenjak uradno nikoli ni tekmoval, ni pa izpustil dirke, da ni bil poleg pri pripravi. Kolca se mu po starih časih: "Vrgli smo denar skupaj ter kupili pijačo in navadne klobase. Pravi užitek jih je bilo peči po koncu dneva. Zdaj nikogar več ne dobiš zraven. Mladi bi le prišli pa vozili! In kritizirali: Zakaj ta luknja? Zakaj se kadi?" Na spletu, če v brskalnik vtipkate geslo Motokros, Mačkovci, takoj najdete zadetek. Starosta športnega žurnalizma v deželi ob Muri je povzel zgodovino. Refren za v uho: "Kje so tisti dobri stari časi?"

Avstrijska (skopuška) tradicija Lovenjak je z Dušanom Gyergyekom, nekoč odličnim tekmovalcem, nekakšen dežurni proge ob koncu tedna, ko jo pogosto obišče in svoje jeklene konjičke preizkuša adrenalina željna družba. Nekateri Avstrijci so redni gostje. Morda je malce nejevoljen le priročen specialist za hamburgerje ob progi – Bojan. Pregovorno skopuški narod namreč celo vodo prinese s seboj!

"Proga je zahtevna, sami je nimajo. K nam prihajajo vse od Gradca navzdol," pravi Štefan Lovenjak. Z buldožerjem je zadnjo soboto že od navsezgodaj pripravljal okoli 1400 metrov dolgo progo za motokros s skoki, ovirami in ovinki. Celoten kompleks meri štiri hektarje in pol. V Avto-moto društvu Štefana Kovača se trudijo, da bi nekoč popularne dirke znova zaživele. Ideja je še urediti kamp in kar redno tržiti progo. A kaj, ko ni denarja! "Nismo tako zanimiv šport kot nogomet. Stroški priprave dirke so med deset in petnajst tisoč evri." Zadnja dirka je bila leta 2003. Želja je, da bi jo leta 2013 znova pripravili. Še prej bo treba postoriti marsikaj. Namakalni sistem deluje. Je nujen zaradi prahu. Ni pa niti stranišč, kaj šele umivalnice. Če pritisne potreba, je treba kar čez plot v gozd mimo dirkačev!

Mlad Prlek Karba na vrh Skoraj zagotovo bi se domače dirke najbolj razveselil Blaž Karba, osemnajstletnik iz Slamnjaka. Lani se je pod okriljem društva, ob njem je tekmoval še Leon Podlesek iz Gorice, na tekmovanju v motokrosu za slovenski pokal uvrstil na peto mesto, čeprav se je pomeril le v štirih od osmih dirk. Težko jo je skupil med padcem. Do takrat je vodil. "Kakšno roko imaš to? Si padel na Madžarskem? Jutri je dirka. Danes pelješ le dva kroga," je bil strog Lovenjak do Karbe. Prlek letos meri na sam vrh. Brez pomoči staršev ne bo šlo. Prav zaradi njih, ker so ga peljali na dirke v Orehovo vas in pri dvanajstih prvič posadili na motor za motokros, takrat kawasakija, se je zaljubil v ta šport. Mlad bodoči inženir strojništva je ambiciozen, čeprav, kot pravi Lovenjak, so se vsi smejali iz njega, ko se je prvič peljal po mačkovski progi. "Našel sem vsak grm,« je rekel Karba in mislil seveda na padce. Volja, dober motor in kondicija. Pravzaprav brez motorja ne uspeš," je recept za pot proti vrhu v tem športu. Karba je v pogonu vse leto – fitnes in tek: "Najhuje je, ko se vso zimo pripravljaš, potem pa padeš na prvi vožnji in je zavoljo poškodbe šla sezona." Alfa in omega proge v Mačkovcih Štefan Lovenjak je praktičen: "Poškodbe zelo krojijo ta šport!"

Kupil vstopnico, pa vseeno odšel Srednješolec Miha Zadravec je prerasel vožnjo na osemdesetkubičnem motorju. "Dobro je, če dobi osnove na manjšem motorju," pa je vseeno prepričan Lovenjak. Rakičanec se je v Mačkovcih oglasil, da bi mu predstavili vožnjo v motokrosu. Nasvete Karbe je poslušal z odprtimi usti. V društvu vsakomur, ki ga zanima, omogočijo, da spozna ta šport. Varnost je na prvem mestu, ponavadi je vaditelj Gyergyek. "Danes je težko koga kaj učiti. Vsak se že rodi kot mojster na motorju. Če želiš uspeti, moraš biti vztrajen. Nekdo si je kupil motor, sezonsko vstopnico, a je po prvem padcu obupal in ga ni več blizu. Brez vztrajnosti ni uspeha," je na trenutke ciničen Lovenjak. Tudi Miha je prvič vozil z ročno zavoro, zato je bilo treba malo povzdigniti glas: "Dodaj plin! Čim več je treba biti na motorju na nogah! V ovinku nogo na tla." A kolikor ga poznamo, ne bo tako hitro vrgel puške v koruzo. Le oče mora počasi razmišljati o dvokolesniku z večkubičnim motorjem. Menda se spet srečajo že to nedeljo! Čeprav je derbi v Fazaneriji. Če le ne bo koga spet zmotil prah ali hrup. Inšpektorji si namreč skorajda podajajo kljuko proge. Tako je to v naši ljubljeni slovenski državi. Drugod pa se najame njivo, se jo zagradi s trakovi in se že lahko nemoteno pelje!