Šketa je suspendiral svojega predhodnika Fišerja

Fišer, zdaj vrhovni državni tožilec kazenskega oddelka Vrhovnega državnega tožilstva (VDT), je v suspenzu, poroča Večer. Za suspenz se je odločil generalni državni tožilec Drago Šketa, ker se je Fišer skupaj z nekdanjim pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem znašel v kazenskem postopku na ljubljanskem okrajnem sodišču zaradi spornega imenovanja Škrleca leta 2012 na položaj generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva.

Na VDT so glede suspenza pojasnili, da je bila Fišerju "začasna odstranitev iz državnotožilske službe oz. suspenz izrečen v skladu z zakonom o državnem tožilstvu, ki določa, da mora v primeru, če je zoper državnega tožilca uveden kazenski postopek po uradni dolžnosti zaradi storitve kaznivega dejanja z zlorabo državnotožilske funkcije, generalni državni tožilec državnemu tožilcu izreči začasno odstranitev iz tožilske službe, t. i. obligatorni suspenz". Suspenz traja do dokončne odločitve pristojnega organa o razrešitvi.

Fišer je napovedal pritožbo na suspenz, češ da ta ni upravičen: "Domnevno kaznivo dejanje ni bilo izvršeno pri izvajanju kazenskega pregona, temveč pri izvajanju upravnih pristojnosti tožilstva. Razlika je bistvena, saj prvo prizadeva bistvo tožilske funkcije, to je kazenski pregon, drugo pa ne."

Šketa je maja letos nasledil prav Fišerja. Foto: Matej Leskovšek KPK: Ravnala sta koruptivno

Protikorupcijska komisija (KPK) je leta 2015 presodila, da sta Fišer in Zalar s tem, ko sta Škrlecu omogočila zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva, ravnala koruptivno. Tik pred začetkom delovanja druge vlade Janeza Janše je 9. februarja 2012 Fišer takratnemu ministru za pravosodje Zalarju podal predlog za imenovanje generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva za pet let.

Sodišče odpravilo ugotovitve KPK

Pred tem na tožilstvu niso izvedli javnega natečaja, poleg tega ni bil objavljen poziv k prijavam za dodelitev delovnega mesta in ni bila sprejeta ustrezna odločitev državnotožilskega sveta, kot to določa zakon. Kmalu po imenovanju Škrleca je Janševa vlada imenovanje razveljavila, zaradi česar se je ta obrnil na upravno sodišče. To mu ni ugodilo, saj je ugotovilo, da je bilo imenovanje nezakonito ter da sta Fišer in Zalar samovoljno izvajala oblast. 

Tako Zalar kot Fišer sta zaradi poročila KPK vložila tožbo na upravno sodišče, zadeva je romala vse do vrhovnega sodišča, ki je novembra lani pritrdilo odpravi ugotovitev KPK v tej zadevi. Šketa je julija letos uvedel nadzor nad delom tožilstva v primeru imenovanja Škrleca. Ta je od letos slovenski predstavnik pri evropskem tožilskem organu Eurojust.