Torek, 7. 5. 2024, 14.59
4 mesece, 2 tedna
Sindikati upravnih enot in vlada ne popuščajo pri svojih stališčih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Sindikati upravnih enot v pogajanjih ne popuščajo in napovedujejo, da bi lahko stavko upravnih enot napovedano zaostrili na več dni v tednu.
Na upravnih enotah po Sloveniji že nekaj sred zapored stavkajo. Glavne stavkovne zahteve se nanašajo na nizke plače zaposlenih v nižjih plačnih razredih hkrati z nenehno rastočim obsegom dela in splošnim pomanjkanjem kadrov. Z ministrstvom za javno upravo (MJU), ki se o plačah še vedno pogaja s sindikati, za zdaj še niso našli skupnega jezika in napovedujejo, da bodo stavko še razširili. Vlada je pri tem odločna, da dokler ne bodo zaključili prenove plačnega sistema za ves javni sektor, ne bodo sprejemali nobenih parcialnih rešitev.
Številni javni uslužbenci ne dosegajo niti minimalne plače in morajo razliko do te pokrivati delodajalci. Na slovenskih upravnih enotah, ki so del javnega sektorja, je približno 2400 zaposlenih, od tega jih od sedem do osem odstotkov ne dosega niti minimalne plače.
Vlada pripravlja spremembo, po kateri naj bi izvedli prevedbo plačnih razredov in poskrbeli, da bodo trenutno najnižji plačni razredi po novem razvrščeni v sedmi plačni razred, kar pomeni, da bodo dosegli prag minimalne plače, ki trenutno znaša 1253,90 evra.
Vendar sindikati upravnih enot ne popuščajo in napovedujejo, da bi lahko stavko upravnih enot napovedano zaostrili na več dni v tednu.
MJU širi nabor nujnih zadev
Ministrstvo za upravne zadeve naj bi v teh dneh predstavilo razširjen nabor nujnih nalog, ki bi jih upravne enote morale izvajati v času stavke, če bi to širili na več dni v tednu. Trenutno seznam znotraj ministrstev, ki so pristojna za določeno upravno zadevo, usklajujejo.
Na MJU upajo, da stavke ne bodo zaostrili, a naj bi hkrati neuradno tudi zavračali možnost, da bo tokratna stavka plačana. Razlog za stavko namreč ni kršenje pravil kolektivne pogodbe, ampak zahteva po višjih plačah.
Vlada že od začetka stavkovnega vala vztrajno zavrača možnost, da bi pred celovito prenovo plačnega sistema v javnem sektorju v zahtevah ustregla kateri od parcialnih stavkovnih zahtev, saj meni, da bi se s popuščanjem posamezni skupini ustvarjala nova plačna nesorazmerja. Ključni del pogajanj o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju je nova plačna lestvica.
Slabo plačani, a čedalje bolj obremenjeni
Število zadev, ki jih rešujejo upravne enote, iz leta v leto narašča. Po podatkih MJU naj bi iz približno 900 tisoč obravnavanih zadev v letu 2020 lani to število naraslo na dobrih 1,45 milijona. Na leto naj bi rešili okoli 95 odstotkov vseh vlog. Pri tem se je v zadnjih dveh desetletjih število zaposlenih vztrajno krčilo, čeprav se je število vlog od leta 2019 do leta 2022 skoraj podvojilo.
Zaradi tega – zaposlitev v upravnih enotah zaradi slabega plačila tudi ni med najbolj zaželenimi –se delovne obremenitve zaposlenih močno povečujejo, zlasti v nekaterih upravnih enotah. Pri čemer v večini zadev ni krajevne pristojnosti, kar pomeni, da večino upravnih zadev prebivalci lahko uredimo na katerikoli upravni enoti v državi.
Na ministrstvu naj bi tudi menili, da je nagrajevanje najbolj obremenjenih zaposlenih mogoče že v okviru obstoječega plačnega sistema. Tako je lahko povečan obseg delovnih obremenitev v okviru rednih nalog nagrajen do višine 20 odstotkov, v primeru posebnih oziroma mednarodnih projektov pa do 30 odstotkov.
Več o morebitnem zbližanju stališč med vlado in sindikati bi lahko postalo znano v petek, ko predvidevajo nadaljevanje krovnih pogajanj.
