SiolNET. Novice Slovenija
4,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Predlog pokojninske reforme

Šibkejši bodo še na slabšem, močnejši na boljšem #video

4,15

termometer

upokojenci
Slovenijo tareta vse hitrejše staranje prebivalstva in velik pritisk na pokojninsko blagajno. Foto: Thinkstock

Nov predlog pokojninske reforme predvideva dvig upokojitvene starosti in spodbude, da kljub upokojitvi delamo naprej. Ministrstvo predlaga, da bi poleg plače namesto zdajšnjih 20 dobili 50 odstotkov pokojnine, po treh letih pa sto odstotkov. "Zdaj je pravi čas za poskus nove reforme," je prepričan profesor na ekonomski fakulteti Janez Malačič, ki pa obenem dvomi o tem, da so spodbude pravilno zastavljene.

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je natanko pol leta po zaprisegi predstavila ukrepe prve pomembnejše naloge vlade Marjana Šarca, pokojninske reforme. Pred javnostjo je ukrepe že včeraj predstavila tudi koalicijskim partnerjem.

Predlog med drugim predvideva postopni dvig upokojitvene starosti s 65 na 67 let, pa tudi višji delež prejemanja pokojnine v primeru, da bi upokojenci še delali. Več o ukrepih v članku Klampferjeva zagrizla v kislo jabolko pokojninskega sistema: bomo delali dlje?.

Po mnenju profesorja na Ekonomski fakulteti Janeza Malačiča, ki med drugim predava tudi o demografiji, je zdaj, v začetku mandata, pravi čas za poskus nove reforme. "Ko se volitve približujejo, takšnih sprememb ni mogoče več sprejeti," meni, hkrati pa dodaja, da je pred ministrico Klampferjevo nedvomno težko delo. Ne dvomi namreč o tem, da bo ideja "naletela na velik odpor pri nekaterih".

Do reforme še daleč

Ministrica za delo Ksenija Klampfer je po 181 dneh na ministrskem stolčku predstavila osnutek reforme. Ministrica za delo Ksenija Klampfer je po 181 dneh na ministrskem stolčku predstavila osnutek reforme. Foto: STA Vendar pa opozarja, da je to šele prva verzija oziroma osnutek in da bo do končnega sprejetja še kar nekaj popravkov, ob tem pa ni niti prepričan, da je trenutni predlog dovolj premišljen.

"To je prva verzija in je ni treba jemati pretirano resno. Tukaj je toliko različnih interesov, organizacij, ki bodo sodelovali pri javni razpravi, in če bi vladi uspelo uresničiti oziroma uzakoniti večino ukrepov, ki so jih predstavili, bi bil to čudež. Je pa dejstvo, da bo Slovenija slej ali prej morala sprejeti ukrepe," meni Malačič.

stari ljudje Novice Klampferjeva zagrizla v kislo jabolko pokojninskega sistema: bomo delali dlje? #video

Ljudi je treba spodbujati, da delajo

Med najpomembnejšimi spremembami je tudi višina pokojnine pri tistih, ki bi ob tem še delali. Po zdajšnji ureditvi so upravičeni do 20 odstotkov pokojnine, z novim predlogom pa bi prva tri leta dobivali 50 odstotkov, nato pa vso pokojnino ob plači. Je to korak v pravo smer?

"Nobenega dvoma ni, da je treba storiti večje korake k aktivaciji ljudi med 65. in 69. letom. Glede na pričakovano življenjsko dobo, ki je visoka in se še podaljšuje, je treba spodbujati ljudi, da delajo. Vendar s pravo mero," pravi Malačič, ki pa ni popolnoma prepričan, ali je predlagana rešitev povsem ustrezna.

Po njegovem mnenju je srž težave v starostni skupini od 55 do 64 let, torej tik pred upokojitvijo, kjer imamo prenizko stopnjo zaposlenosti in delovne aktivnosti. "Treba je ukiniti ukrepe, ki so spodbujali delodajalce, da so dve leti pred upokojitvijo ljudi poslali na zavod za zaposlovanje. Tega je kriva država, ki je to omogočala," opozarja Malačič.

Omenimo, da se tega vprašanja ministrstvo loteva še z novim zakonom o trgu dela, ki so ga prav tako predstavili danes. Med drugim imajo v načrtu skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila za starejše od 55 let, s čimer želijo odpraviti to navado delodajalcev. Več v članku Ministrstvo želi odpraviti "umikanje" delavcev na zavod.

Starejše namerava ministrstvo spodbuditi k delu z zvišanjem deleža pokojnine, ki jo prejemajo ob delu. Hkrati želijo odpraviti navado delodajalcev, ki danes delavce v mrtvi sezoni ali tik pred upokojitvijo pošiljajo na zavod. Starejše namerava ministrstvo spodbuditi k delu z zvišanjem deleža pokojnine, ki jo prejemajo ob delu. Hkrati želijo odpraviti navado delodajalcev, ki danes delavce v mrtvi sezoni ali tik pred upokojitvijo pošiljajo na zavod.

Zakaj reforma?

Glavni razlog za reformo je neizprosna demografija, ki Sloveniji napoveduje hitro staranje in s tem močno obremenitev pokojninske blagajne. Več o tem preberite v jutrišnjem članku na Siol.net.

Dejstvo pa je, da ima slovensko gospodarstvo zaradi staranja delovne sile ter tudi drugih dejavnikov vse večje težave pri iskanju delovne sile. Podjetja že danes predvsem proizvodne delavce iščejo v tujini, največkrat na Balkanu. Tudi balkanski bazen pa se počasi prazni. V hrvaških in srbskih medijih lahko beremo, da tudi njim že danes primanjkuje delovne sile. 

"Z velikim povpraševanjem po ustreznih delavcih se ne srečuje le Slovenija, enako težavo imajo tudi druge EU-države, tudi drugi deli razvitega sveta. Eden od ključnih razlogov so zagotovo demografske spremembe, ki prinašajo tako ekonomske kot družbene posledice. Demografski razvoj zaznamujejo nizka stopnja rodnosti, migracijska gibanja in predvsem podaljševanje življenjske dobe (višanje povprečne starosti prebivalstva)," pravijo na ministrstvu.

drži denar Novice Ministrstvo želi odpraviti "umikanje" delavcev na zavod

Država stavi na starejše

Zdaj je pravi čas za reformo, pravi ekonomist Janez Malačič, ki pa hkrati opozarja, da je predlog diskriminatoren. Zdaj je pravi čas za reformo, pravi ekonomist Janez Malačič, ki pa hkrati opozarja, da je predlog diskriminatoren. Foto: STA Doma ima Slovenija poleg 80 tisoč brezposelnih na zavodu rezerve predvsem pri aktiviranju starejših.

"Dejstvo je, da bodo starejši delavci vedno bolj pomemben del delovne sile in zato bomo temu v prihodnje namenjali posebno pozornost," pravijo na ministrstvu. 

Še slabši položaj za šibke

Malačič močno zagovarja, da morajo imeti možnost za delo vsi, ki si želijo in lahko delajo, ter da je treba takšne spodbujati, vendar morajo biti spodbude smiselne.

Predlog ministrstva, da bi po novem delali do 67. leta namesto do 65., bi uvajali postopoma do leta 2034, še vedno pa bi bil pogoj za upokojitev 40 let delovne dobe. Dodajajo, da bi se večina zavarovancev upokojila še pred dopolnitvijo te starosti, saj bi imeli dovolj delovne dobe.

Malačič pa meni, da bodo ukrepi še povečali razkorak med starostniki in da je s tega vidika predlog reforme diskriminatoren. "Tistim, ki so že sicer v slabšem položaju na trgu dela in jim zaradi brezposelnosti, bolezni ali drugih razlogov ni uspelo pridobiti pokojninske dobe, bi zdaj še zamaknili datum upokojitve. Tistim, ki pa so že sicer na boljšem in so imeli neprekinjene službe, pa reforma omogoča, da bodo lahko že nekaj po 60. letu starosti ali pa okrog 63. leta imeli dvojne dohodke," je kritičen Malačič.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 23
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin