Sreda, 13. 3. 2019, 10.41
5 let, 1 mesec
Ministrstvo želi odpraviti "umikanje" delavcev na zavod
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,69
24
Ministrica za delo Ksenija Klampfer se je poleg podlag za pokojninsko reformo lotila tudi urejanja zakona o trgu dela. Med drugim načrtuje dvig najnižjega denarnega nadomestila za brezposelnost, v načrtu pa imajo tudi skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila za starejše od 55 let.
Po predlogu se bo najnižje nadomestilo za brezposelnost zvišalo s 350 evrov bruto (275 evrov neto) na okoli 530 evrov bruto (392 evrov neto), s čimer bi to nadomestilo izenačili z osnovnim zneskom minimalnega dohodka za samsko osebo.
"Nadomestilo je tako nizko, ker se ni spreminjalo od leta 2011. Vmes so se spremenili minimalni življenjski stroški, minimalni dohodek in minimalna plača, nadomestilo pa ne omogoča preživetja posameznika," je v izjavi za medije danes v Ljubljani dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer.
Minimalno nadomestilo trenutno prejema okoli 300 oseb in ministrstvo ocenjuje, da bo učinek zvišanja okoli tri milijone evrov.
Nad zlorabe v sezonskih poklicih
Medtem ko je zdaj oseba do nadomestila za brezposelnost upravičena, če je bila zavarovana vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, bi po novem to zavarovalno dobo podaljšali na 12 mesecev.
Kot pojasnjuje ministrica, želijo s tem ukrepom preprečiti zlorabe, ko so delodajalci delavca zaposlili za devet mesecev, ga (na primer v gradbeništvu pozimi) odpustili, da je prejemal nadomestilo, nato pa ga znova zaposlili za devet mesecev. "To je eden od načinov odprave prekarnega dela," je dejala Ksenija Klampfer.
Ministrstvo nad "umik" starejših delavcev na zavod
Ministrstvo predlaga tudi, da bi lahko starejši od 55 let, ki imajo vsaj 25 let zavarovalne dobe, po novi ureditvi nadomestilo prejemali le 19 mesecev, ne več 25 mesecev, kot velja zdaj. S tem želi ministrstvo podaljšati delovno aktivnost starejših.
S tem bi izenačili starejše od 50 let in starejše od 55 let z vsaj 25 leti zavarovalne dobe. Cilj je preprečiti, da bi delodajalci starejše delavce za obdobje pred upokojitvijo umikali na zavod za izkoriščanje nadomestila.
"Ugotavljamo, da delodajalci umaknejo delavca na zavod na čakanje, ta delavec pa se potem neposredno upokoji," je dejala ministrica.
Podaljšanje potrebne zavarovalne dobe z devetih na 12 mesecev in skrajšanje obdobje prejemanja nadomestila za starejše od 55 let s 25 na 19 mesecev bo po ocenah ministrstva izdatke zmanjšalo za od deset do 15 milijonov evrov.
Strožje sankcije za neaktivne
Predvidene so tudi spremembe glede sankcij za brezposelne, ki kršijo obveznosti. Postopno sankcioniranje (izbris iz evidence brezposelnih po drugi kršitvi) je, kot zdaj, predvideno za lažje kršitve.
Po novem pa bi bila brezposelna oseba v primeru težje kršitve - kot je odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja ali odklonitev ustrezne zaposlitve - iz evidence izločena ob prvi kršitvi.
Spremembe tudi za tujce
Za vpis v evidenco brezposelnih za državljane tretjih držav bo zahtevano osnovno znanje slovenskega jezika (nivo A2). S tem jim želijo povečati zaposlitvene možnosti, je dejala ministrica. Konec leta 2018 je bilo v evidenco brezposelnih vpisanih okoli 7.600 državljanov tretjih držav, največ iz BiH, s Kosova, iz Severne Makedonije in Srbije.
Na priporočilo varuha človekovih pravic bodo poleg tega povečali možnost za vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja tistim brezposelnim, ki so nastopili materinski, očetovski ali starševski dopust. In sicer se jim bo v primeru ponovne prijave v evidenco brezposelnih pri izpolnjevanju pogojev upoštevalo tudi obdobje prijave pred nastopom omenjenega dopusta.
24