Ponedeljek, 9. 10. 2023, 20.47
1 leto, 2 meseca
Se okrajna sodišča poslavljajo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Podatki kažejo, da so okrožna sodišča bolj obremenjena kot okrajna sodišča.
Ministrstvo za pravosodje je v javno razpravo poslalo predlog zakonov o sodiščih in o sodniški službi ter novelo zakona o sodnem svetu. Novi zakon o sodiščih med drugim predvideva uvedbo ene vrste prvostopenjskih sodišč, zakon o sodniški službi pa rešitve za enovit naziv prvostopenjskega sodnika. Zakoni bodo v javni razpravi do začetka novembra.
Predlog novega zakona o sodiščih predvideva odpravo dvotirnega sistema prvostopenjskih sodišč, ki so sedaj organizirana kot okrajna in okrožna sodišča. Po oceni ministrstva kot predlagatelja zakona je treba v Sloveniji namreč zagotoviti pogoje za učinkovito delovanje sodnega okrožja, zato se z novim zakonom vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč.
"Predlagana reorganizacija ohranja nespremenjen in kakovosten dostop do sodnega varstva za državljane, hkrati pa omogoča mehanizme za učinkovitejše upravljanje okrožja," je ministrstvo zapisalo v predlogu novega zakona o sodiščih.
Okrožna sodišča bolj obremenjena kot okrajna
Po oceni predlagatelja sedanja ureditev dvotirnega sistema prvostopenjskih sodišč z upravljavskega vidika in vidika zagotavljanja enakomerne obremenjenosti sodnikov kaže vedno več pomanjkljivosti, saj ima predsednik sodišča omejene možnosti za zagotavljanje enakomerne obremenjenosti sodnikov znotraj okrožja.
Veljavni zakon o sodiščih sicer omogoča razporejanje okrajnih sodnikov na okrožna sodišča za omejeno časovno obdobje, vendar pa to ni dolgoročna rešitev za reševanje pripada na nivoju okrožnega sodišča, izpostavljajo na ministrstvu.
"Podatki namreč kažejo, da so okrožna sodišča bolj obremenjena kot okrajna sodišča, posledično pa stranka na okrožnem sodišču pride kasneje do pravice kot stranka na okrajnem sodišču," so med drugim izpostavili na ministrstvu. Med glavnimi cilji predloga zakona izpostavljajo povečanje učinkovitosti in kakovosti sodnega sistema, povečanje dostopnosti sodnega sistema in povečanje zaupanja v sodstvo.
Med ključnimi rešitvami novega zakona o sodiščih izpostavljajo tudi spremembo območij višjih sodišč, ureditev instituta razširjenih senatov in zagotavljanje varnosti na sodiščih. Ena od sprememb se nanaša tudi na imenovanje predsednika sodišča, ki se prenaša na Sodni svet. Po predlagani spremembi bo Sodni svet imenoval tudi predsednika vrhovnega sodišča.
Po mnenju predlagatelja se s takšno rešitvijo zmanjšuje politični vpliv na imenovanje predsednika vrhovnega sodišča, hkrati se krepi neodvisnost sodstva in še dodatno položaj Sodnega sveta, "ki je že po veljavni zakonodaji pristojen za imenovanje in razreševanje ostalih predsednikov sodišč in katerega pomembno vlogo pri varstvu neodvisnosti sodstva poudarja tudi Evropska komisija v zadnjem poročilu o vladavini prava 2022," so navedli na ministrstvu.
Spremembe sledijo ustavni presoji
Predlog odprave dvotirnega sistema prvostopenjskih sodišč, kot ga predvideva predlog zakona o sodiščih, pa terja tudi posamezne spremembe zakona o sodniški službi. Ta med drugim podaja rešitve za uvedbo enovitega naziva prvostopenjskega sodnika, prenovo sistema ocenjevanja in napredovanja sodnikov, rešitve glede disciplinske odgovornosti sodnikov, prenove določb o prenehanju sodniške funkcije in druge. Oba predloga zakonov bosta v javni razpravi do 7. novembra.
Rešitve teh zakonov pa terjajo tudi posamezne spremembe v veljavnem zakonu o sodnem svetu, zato je ministrstvo pripravilo tudi predlog novele zakona o sodnem svetu, ki bo v javni razpravi do 6. novembra. Temeljna področja, ki so predmet predlaganih sprememb, so varstvo volilne pravice za člane sodnega sveta iz vrst sodnikov, položaj generalnega sekretarja sodnega sveta, transparentnost delovanja in odgovornost organa ter disciplinski postopki zoper sodnike in disciplinski organi.
S predlogom novele želi ministrstvo tako odpraviti tudi neustavnost, ki jo je oktobra 2021 ugotovilo ustavno sodišče. V veljavnem zakonu je namreč sodni svet lahko v disciplinskih postopkih zoper sodnike hkrati pobudnik le-teh in razsodnik. Po mnenju ustavnega sodišča taka ureditev ne daje garancije za nepristransko odločanje v disciplinskih postopkih zoper sodnike. Rok za odpravo neskladja je potekel že 12. novembra lani.
