Janez Janša
Sreda, 15. 11. 2017, 12.00
6 let, 11 mesecev
SDS z ustavno obtožbo nad Cerarja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
80
Stranka SDS je v državni zbor vložila ustavno obtožbo zoper predsednika vlade Mira Cerarja. Cerar je po prepričanju SDS zlorabil svoj položaj, da je dosegel neizvršitev zakonite odločbe v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. Po mnenju poslanca SDS Vinka Gorenaka je s tem storil kaznivo dejanje, ki ga je treba preganjati. "Očitno gre za nov politikantski manever Janeza Janše in njegove stranke SDS," pa odgovarja Cerar.
Premier Miro Cerar je v večerni izjavi za javnost pojasnil, da še ni prejel uradnega predloga ustavne obtožbe, ki ga sicer odločno zavrača. Prepričan je, da so obtožbe povsem neutemeljene. "Prepričan sem, da nisem kršil ne ustave ne zakonov. O tem sem prepričan kot ustavni pravnik in kot predsednik vlade," je uvodoma pojasnil Cerar.
Cerar napoveduje, da bodo primer obravnavali v skladu s pravnim redom in pravili pravne države, kar je po njegovih besedah tudi bistveno sporočilo njegovega mandata. "Prav spoštovanja načel pravne države v mandatu mojih predhodnikov ni bilo, zato smo zašli v težave," je dejal.
Cerar: SDS želi diskreditirati vlado in mene
Dejal je še, da želi SDS vlado zaposliti z nepotrebnimi zadevami in preusmeriti pozornost na nepomembne zadeve. "Potem ko v desetih interpelacijah ni bila uspešna, zdaj poskuša še z ustavno obtožbo diskreditirati vlado in mene kot predsednika vlade. S tem očitno želi dodatno ovirati delo v sklepnem delu našega mandata. Tega ne sprejemam," je dejal Cerar in zatrdil, da se bo delo vlade nadaljevalo nemoteno.
V SDS se sklicujejo na 119. člen ustave, ki določa, da lahko DZ predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij.
"Premier Miro Cerar je zlorabil položaj, da je dosegel neizvršitev zakonite odločbe v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija," je na novinarski konferenci pojasnil Gorenak.
"Izvršljivega akta ne more odpraviti nihče več"
Gorenak je opozoril, da je ministrstvo za notranje zadeve v primeru omenjenega begunca izdalo dokončno, pravnomočno in izvršljivo odločbo, po kateri bi moral biti deportiran na Hrvaško. "Akt, ki ga je izdalo ministrstvo za notranje zadeve, je akt, ki je izvršljiv. Ne more ga odpraviti nihče več. Ta akt je zakonit in preizkušen tudi na vrhovnem sodišču, sodišču EU in na ustavnem sodišču," je dodal.
Po njegovem mnenju je Cerar neposredno posegel v to, da se zakonita odločba zakonitega organa ne izvrši. "Predsednik vlade je s tem po našem mnenju naredil dejanje, ki ima vse znake zlorabe položaja," je dejal. To je, kot je poudaril, treba preganjati. Povedal je tudi, da ne izključujejo vložitve kazenske ovadbe proti Cerarju.
Gorenak že včeraj oster na svojem blogu
Gorenak je že včeraj ob povzemanju torkovega dogajanja na svojem blogu premierjevo ravnanje označil za "nedopusten poseg, ki je organe odločanja pozval, naj začasno zadržijo izvedbo deportacije".
Za Šamija je bila ta teden načrtovana deportacija, a je Cerar po pritiskih in protestih civilne družbe ter tudi dela poslancev v torek napovedal, da bo vlada na eni od prihodnjih sej odločala o interesu države za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje Šamiju.
Video: Kaj je v ozadju zgodbe Ahmada Šamija
Video: Planet TV
V SD ustavne obtožbe ne bodo podprli
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je napovedal, da v SD predloga ustavne obtožbe ne bodo podprli. "Prepričani smo, da je premier v tem primeru ravnal prav. Slovenija je suverena država, zato upam, da lahko vlada na svoj način odloči, kar sama želi," je dejal.
Na vprašanje, ali lahko vlada odloči tudi drugače kot sodišče, Han odgovarja, da sodišče ni reklo, kaj natanko je treba narediti. Prepričan je, da lahko vlada v takih primerih odloči ne samo tako, kot ji veleva zakonodaja, ampak tudi tako, kot ji veleva "neka duša".
Na opozorilo, da je bila odločba ministrstva za notranje zadeve o deportaciji Sirca Ahmada Šamija pravnomočna in izvršljiva, pa odgovarja, da potem ne ve, "zakaj tega gospoda niso odpeljali".
Jurša: Če je Cerar ravnal narobe, mora prevzeti odgovornost
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pravi, da morajo najprej temeljito proučiti ustavno obtožbo, nato jo bodo lahko komentirali. Ob tem pa je poudaril, da je Cerar ustavni pravnik in mora prevzeti odgovornost za svoje besede. "Če je povedal narobe, mora to odgovornost prevzeti," je dejal in dodal, da se bodo o tem vprašanju posvetovali z ustavnimi pravniki.
Ob tem je dejal, da so tudi v DeSUS želeli na nek način zaščititi tega begunca, "a izjav, ki ne bi bile v skladu z našo ustavo, nismo dali".
Kordiš: Cerar je sprejel eno od svojih redkih dobrih odločitev
Poslanec Levice Miha Kordiš meni, da je Cerar sprejel eno od redkih dobrih odločitev v tem mandatu, "pa še ta je bila sprejeta nekoliko pozno". Zato ustavne obtožbe zoper Cerarja v Levici ne bodo podprli. Menijo tudi, da gre za piarovsko potezo SDS.
Miha Kordiš je prepričan, da se torkovi dogodki sploh ne bi smelo zgoditi, ker bi morali Šamija tudi uradno sprejeti v našo skupnost že prej.
V Levici po njegovih navedbah ustavne obtožbe zoper Cerarja ne podpirajo, menijo pa, da se morajo te zadeve dogajati hitreje kot so se v primeru Šamija, in sicer brez takšne medijske pozornosti, kot so jo sprožile ulica in nekatere parlamentarne stranke.
Kljub ustavni obtožbi predsednik vlade po mnenju Kordiša ne more in ne sme več narediti koraka nazaj. Si pa po njegovem mnenju predlagatelji ustavne obtožbe želijo s tem pritisniti na vlado, ki bo v tem primeru odločala. Kordiš meni in upa, da bo vlada v tem ostala trdna.
Vrtovec: Pred opredelitvijo do ustavne obtožbe je treba prisluhniti argumentom
V NSi še niso seznanjeni z vsebino ustavne obtožbe. Po besedah poslanca NSi Jerneja Vrtina se bodo pred odločitvijo o morebitni podpori obtožbi seznanili s pravnimi mnenji. "Prav je, da prisluhnemo argumentom. Če bi se danes odločili, bi bilo to le politikantstvo," je dejal.
"Predvsem nas zanima vsebina. Predsednik vlade je v tem primeru morda naredil korak preveč, se samovoljno, brez odločanja vlade, prenaglo odločil za nekatera dejanja in se postavil nad odločitve sodišč, tudi evropskega," je dejal. Ob tem je opozoril, da si tudi pravniki niso enotni o tem, ali je Cerar naredil korak preveč.
Bratuškova: Ravnanje po vesti Cerarja ne odrešuje odgovornosti
Alenka Bratušek je v odzivu na ustavno obtožbo izrazila upanje, da se Cerar pri svojem posredovanju ni zmotil. Kajti v primeru, da je res zlorabil položaj, ga delovanje po vesti ne odrešuje odgovornosti, meni. Po mnenju Bojana Dobovška Cerarjevo posredovanje dokazuje, da institucije niso sposobne presojati zdravorazumsko.
DZ o obtožbi odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, se šteje, da je predlog zavrnjen.
Če je sklep o obtožbi sprejet, ga v skladu z zakonom o ustavnem sodišču predsednik DZ pošlje predsedniku ustavnega sodišča. Sklep mora vsebovati opis zatrjevane kršitve ustave oziroma hujše kršitve zakona in predlog dokazov o tej kršitvi. Predsednik vlade lahko na obtožbo odgovori.
Ustavno sodišče nato opravi javno obravnavo. Z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov lahko odloči, da obtoženi začasno, do končne odločitve ne sme opravljati svoje funkcije. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega.
Če ustavno sodišče ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku vlade preneha funkcija. Tudi odločitev o utemeljenosti obtožbe in odločitev o prenehanju funkcije sprejme ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov.
DZ lahko ustavno obtožbo sprejme tudi zoper ministra ali predsednika republike, je pa v primeru drugega potreben predlog, ki je podprt s podpisi najmanj 30 poslancev.
Leta 1998 je SDS, sicer neuspešno, v parlamentarno proceduro vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premierja Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995.
V začetku leta 2010 so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker naj bi kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu. Tudi ta predlog so poslanci zavrnili.
Leta 2014 je SDS napovedala ustavno obtožbo takratne premierke Alenka Bratušek, če ta ne bi odstopila v postavljenem nekajdnevnem roku. Očitali so ji predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu in s tem krši ustavno ureditev. Postopek ustavne obtožbe ni bil sprožen, saj je Bratuškova nekaj tednov kasneje odstopila, sicer po tistem, ko je na kongresu stranke Pozitivna Slovenija v tekmi za položaj predsednika izgubila proti Zoranu Jankoviću.
80