Petek, 21. 12. 2018, 10.18
5 let, 4 mesece
SDS in SNS: Stojimo za ustavno obtožbo zoper Šarca #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,76
36
Poslanec SDS Tomaž Lisec in vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič Plemeniti sta v državnem zboru predstavila predlog ustavne obtožbe zoper premierja Marjana Šarca. Lisec je poudaril, da gre pri zavračanju ustavne odločbe glede financiranja zasebnih šol izključno za ideološko naravnanost levega dela parlamenta, Jelinčič pa je krivdo za nespoštovanje odločitve ustavnih sodnikov pripisal predvsem nekdanjemu premierju Miru Cerarju. Manjšinjska vlada bo zdaj še bolj povezana, pravijo v koaliciji.
Poslanec SDS Tomaž Lisec glavni razlog za zavračanje omenjene ustavne odločbe pripisuje ideološkemu razmerju moči v državnem zboru. "Zaradi ideološke platforme se delu slovenskih državljanov sistematično kršijo človekove pravice. Zato smo vložili ustavno obtožbo zoper predsednika vlade, da spametujemo levo krilo državnega zbora, da se nehajo igrati s slovenskim ustavnim redom," je poudaril Lisec.
Prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je pojasnil, da levi del državnega zbora noče spoštovati pravnega reda, krivdo za nastali položaj pa je pripisal predvsem prejšnjemu predsedniku vlade Miru Cerarju. "Dokler je ustavno sodišče odločilo tako, kot je odločilo, je to treba spoštovati. Tudi v tem primeru, ko vlagamo ustavno obtožbo proti premierju Šarcu, je kršen pomemben obseg človekovih pravic," je dejal Jelinčič in dodal, da ustavna obtožba zoper Šarca stoji, saj prvak LMŠ prihaja iz iste politične strukture kot Cerar.
V NSi se predlogu ustavne obtožbe niso pridružili
Poslanci SDS in SNS so danes vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca zaradi nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva. Šarcu očitajo nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja.
Za to so se odločili po tem, ko je državni zbor včeraj zavrnil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero so v SDS poskušali uresničiti odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnega šolstva. Kljub napovedi se predlogu ustavne obtožbe niso pridružili v NSi.
Potem ko je minister Pikalo napovedal uresničitev odločbe ustavnega sodišča do začetka prihodnjega ŠOLSKEGA leta, v DZ ni potrebnih 46 glasov za izglasovanje ustavne obtožbe, ki je močno orodje opozicije. Če želimo,da tako ostane,jo je smiselno vlagati,če je zanjo dovolj podpore.
— NSi (@NovaSlovenija) December 21, 2018
V omenjeni stranki so svojo odločitev na Twitterju utemeljili z besedami, da po tem, ko je minister za šolstvo Jernej Pikalo napovedal uresničitev odločbe ustavnega sodišča do začetka prihodnjega šolskega leta, v državnem zboru ni potrebnih 46 glasov za izglasovanje ustavne obtožbe, ki je močno orodje opozicije. "Če želimo, da tako ostane, jo je smiselno vlagati, če je zanjo dovolj podpore," so dodali.
Na novinarsko vprašanje, zakaj je NSi odstopila od predloga ustavne obtožbe, je Lisec odgovoril, da sta pri tem zanimiva dva vidika. "Prvič, da se niso pridružili obrambi pravne države, drugič pa, da se niso odločili za podporo glede na to, da je prvopodpisani pod ustavno pritožbo njihov nekdanji poslanski kolega Anton Kokalj," je poudaril poslanec SDS.
Predlog ustavne obtožbe je med poslanci koalicije in Levice naletel na zelo kritične odzive, med drugim predlagateljem očitajo zlorabo tega instituta. V koaliciji zatrjujejo, da trdno stojijo za predsednikom vlade, manjšinska vlada pa da bo odslej še bolj povezana.
"Šarec ni zagotovil spoštovanja ustave"
V predlogu ustavne obtožbe predlagatelji Šarcu očitajo, da kot predsednik vlade, ki je pristojen za njeno vodenje in usmerjanje, še vedno vztraja pri diskriminaciji šoloobveznih otrok, ki obiskujejo obvezni javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja na zasebnih osnovnih šolah. S tem ustvarja neenakost in krši ustavo, so prepričani v SDS in SNS.
Šarec bi moral po njihovem mnenju ministrom v okviru svojih pristojnosti naložiti zagotavljanje spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča, zato mu očitajo opustitev dolžnega ravnanja.
Ker pa še vedno dopušča vztrajanje pri neenakosti pred zakonom, diskriminacijo, kršitev načel pravne države in delitve oblasti, je "podana odgovornost pri izvrševanju funkcije, ki ima za posledico poleg povzročitve nepopravljive škode tudi izgubljeno zaupanje v institucije pravne in socialne države", so zapisali v predlogu. S tem je po njihovem mnenju storil tudi kaznivo dejanje nevestnega dela v službi.
Predsedniku vlade tako očitajo kršitev več členov ustave in zakona o vladi. Državni zbor naj bi zato po njihovem predlogu ustavnemu sodišču predlagal, naj ugotovi, da je Šarec kršil številne ustavne določbe. Ustavnemu sodišču bi tudi predlagali, naj odloči, da predsedniku vlade preneha funkcija.
To je četrti tovrstni poskus presoje ravnanja predsednika vlade oz. države pred ustavnim sodiščem:
- Leta 1998 je SDS v parlamentarno proceduro vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premierja Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995.
- Leta 2010 so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker naj bi kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu.
- Leta 2014 je SDS napovedala ustavno obtožbo takratne premierke Alenke Bratušek, če ta ne bi odstopila v postavljenem nekajdnevnem roku, očitali so ji predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu in s tem krši ustavno ureditev.
- Predlog ustavne obtožbe je januarja letos prestal tudi tedanji premier Miro Cerar. Tudi ta predlog so vložili poslanci SDS, Cerar pa se je moral zagovarjati zaradi njihovih očitkov o zlorabi položaja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija.
Da bi obtožba prišla do presoje ustavnih sodnikov, je tudi tokrat malo verjetno, saj bi moralo takšen sklep podpreti vsaj 46 poslancev.
36