Petek, 7. 2. 2020, 13.10
4 leta, 2 meseca
Šarec: Glede arbitraže sem zmeren realist
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,31
14
Če bi Hrvaška in Slovenija imeli volitve v istem letu, bi bilo nato več časa za umirjen razmislek, je v Bruslju o arbitraži dejal premier v odstopu Marjan Šarec.
Premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle, je danes v Bruslju dejal, da je, kar zadeva arbitražni spor s Hrvaško, zmeren realist, in opozoril na dejavnik volitev. Če bi imeli obe državi volitve v istem letu, bi bilo nato več časa za umirjene razmisleke, kajti do zdaj so bile volitve v eni ali drugi državi razlog, da rešitev ni bilo, je menil premier v odstopu.
Na vprašanje, ali se strinja z mnenjem evropskega komisarja Janeza Lenarčiča, da je ponujena sporazumna predložitev arbitražnega spora Sodišču EU na podlagi 273. člena pogodbe o delovanju EU dobra možnost, je Marjan Šarec odgovoril: "To je njegova ocena. Takšne poteze morajo biti seveda usklajene tudi s sosedi in v prihodnje bomo še precej verjetno slišali o arbitraži."
Šarec: Na potezi je Hrvaška
Ob tem je Šarec opozoril na dejavnik volitev: "Če bomo imeli oboji volitve v istem letu, bomo imeli po volitvah več časa za umirjen razmislek, kajti do zdaj je bila vedno težava, da je imela Hrvaška volitve, potem Slovenija in zato rešitev ni bilo." Na ponovljeno vprašanje, ali se torej z Lenarčičevim mnenjem strinja, pa je odgovoril: "Ni moja stvar, da tukaj pojasnjujem, ali se strinjam. Verjetno gospod Lenarčič tega ni povedal kar tako. To je njegovo mnenje."
"To ni moja stvar, da tukaj pojasnjujem, ali se strinjam. Verjetno gospod Lenarčič tega ni povedal kar tako. To je njegovo mnenje," je oceno evropskega komisarja Janeza Lenarčiča glede arbitraže komentiral Šarec.
O usklajenosti Lenarčičeve izjave z Ljubljano pa je dejal le: "On je evropski komisar." Šarec, ki je dogajanje v povezavi z arbitražo komentiral po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom o proračunu EU, je še ponovil, da je meja določena z arbitražo in da je Hrvaška na potezi, da se začne pogovarjati o njeni implementaciji. Ob tem je spomnil, da je to še enkrat povedal tudi premierju Andreju Plenkoviću, ko sta se srečala v Davosu, je poročala STA.
Šarec je s pogovorom zadovoljen
Premier v odstopu je o današnjem srečanju z Michelom dejal, da je bilo to le preliminarno srečanje, na katerem je predstavil slovenska stališča. "Povedali smo svoje stališče, da se ne strinjamo s tolikšnim zmanjšanjem, kot je predvideno, da je kohezija za nas izjemnega pomena in da bomo tudi na Evropskem svetu, ko bodo pogajanja, vztrajali pri tem stališču," je poudaril premier.
Po njegovih besedah je Michel razumel položaj Slovenije, za katero finski predlog iz decembra lani ni dober. "V tem duhu je treba povedati, da je tudi razumel, da Slovenija tokrat zaradi svojega izkupička ne more popuščati," je dejal Šarec. O številkah ni hotel govoriti, saj da s tem odkriva slovenska stališča, je pa navedel cilj, da Slovenija ne bi izgubila toliko, kot predvideva finski predlog.
Charles Michel, nekdanji belgijski premier, sicer prihaja iz politične skupine evropskih liberalcev (Renew), kamor spada tudi Šarčeva stranka LMŠ.
Predlog finskega predsedstva je Šarec že decembra lani v Bruslju označil kot izjemno slabega za Slovenijo, ker predvideva 28-odstoten upad kohezijskih sredstev v primerjavi s trenutnim večletnim finančnim obdobjem, s čimer je Slovenija med državami, ki bi največ izgubile.
Premier v odstopu sicer vseskozi opozarja na zavedanje, da bo Slovenija zaradi večje razvitosti tokrat dobila manj evropskih sredstev, vendar drastično zmanjšanje, predvideno v finskem predlogu, ni sprejemljivo. "Tepe nas tudi nova statistika, ker pogajanja niso bila končana pravočasno," je spomnil.
Statistika je eno, resnično stanje na terenu drugo
Namesto statističnih podatkov za obdobje od leta 2014 do leta 2016, ki jih je pri pripravi predloga uporabila Evropska komisija, je namreč takratno finsko predsedstvo EU za izračun kohezijskih ovojnic uporabilo obdobje od leta 2015 do leta 2017. Ker se je v tem času okrepila razvitost Slovenije, je po veljavnih merilih upravičena do znatno manj sredstev.
Razvitost je po Šarčevih besedah v primeru zahodne Slovenije težava, ker je vanjo vključeno tudi glavno mesto, ki je razvitejše od drugih delov regije. "Statistika se lahko bere tako ali drugače, mi pa vemo, kakšno je stanje na terenu, zato se moramo boriti za to, da raven sredstev ne upade preveč," je po poročanju STA pojasnil Šarec.
"Statistika se lahko bere tako ali drugače, mi pa vemo, kakšno je stanje na terenu, zato se moramo boriti za to, da raven sredstev ne pade preveč," je pojasnil Šarec.
V proračunskih pogajanjih se vselej bije bitka med neto plačnicami, ki želijo čim manjši obseg proračuna, in neto prejemnicami, ki nasprotujejo zmanjševanju kohezijskih sredstev. A tokrat so stališča bolj oddaljena kot kadarkoli prej. Pogajanja otežuje tudi vpliv brexita, saj je EU zapustila ena od največjih neto plačnic.
Neto plačnice tokrat vztrajajo, naj proračun znaša odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, kar je tradicionalen obseg evropskega proračuna, medtem ko kohezijske države vztrajajo vsaj pri 1,11 odstotka BND, kar je maja 2018 predlagala Evropska komisija. Evropski parlament zahteva še znatno več: 1,3 odstotka BND.
Pogovora s Šarcem niso hoteli komentirati
Na vprašanje, kje je manevrski prostor za kompromis, Šarec odgovarja, da bo kompromis seveda treba najti, a da se tudi neto plačnice morajo zavedati, da zmanjšanje proračuna, ki ga predlagajo, ne more dobro vplivati na razvoj EU ob vseh zadanih nalogah. "Ne moreš narediti več z manj," opozarja Šarec.
Na vprašanje, kje je manevrski prostor za kompromis, Šarec odgovarja, da bo kompromis seveda potrebno najti.
V Michelovi tiskovni službi pogovora s Šarcem niso hoteli komentirati, češ, da ne dajejo izjav po vsakem srečanju. Michel se je od ponedeljka sestal s kar 16 voditelji. Nov kompromisni predlog naj bi predstavil prihodnji teden. Sedemnajstega februarja bo tako izredni sestanek ministrov, 20. februarja pa izredni vrh. O tem, kolikšne so možnosti za dogovor na februarskem vrhu, je Šarec dejal: "Prizadevamo si za to, da bi se dogovorili." V Bruslju sicer prevladuje prepričanje, da dogovora ta mesec še ne bo, še poroča STA.
14