Torek, 5. 3. 2019, 11.55
5 let, 8 mesecev
Šarec: Rebalans je vmesna pot med socialno državo in zategovanjem pasu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
3
Poslanci so po celodnevni razpravi končali obravnavo predloga rebalansa državnega proračuna, s katerim se odhodki prvič zvišujejo čez deset milijard evrov, še nekaj višji pa bodo prihodki. Dokument po zagotovilih vlade naslavlja dobrobit državljanov in razvoj ter hkrati zagotavlja stabilnost javnih financ. Glasovanje bo v sredo.
Premier Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta predlog rebalansa poslancem predstavila zjutraj. Kot sta dejala, ga je vlada pripravila z mislijo na državljane in širši razvoj države, hkrati pa zagotavlja tudi stabilnost javnih financ. "Rebalans proračuna pomeni uravnoteženje skrbi za ljudi na eni strani ter širšega razvoja na drugi, a nikakor ne v škodo stabilnosti javnih financ," je povedal Šarec.
Odhodki države se prvič zvišujejo prek deset milijard evrov
Javne finance so obremenjene s posledicami minulih odločitev in obveznosti, zato so popravki veljavnega proračuna nujni, je Šarec pojasnil odločitev vlade za pripravo rebalansa. Spomnil je na dogovor o zvišanju plač javnih uslužbencev iz decembra lani, ki je bilo po letih odrekanja upravičeno, a Šarec zdaj pričakuje razumevanje, da nova zvišanja niso mogoča. "Pričakujem tudi delo in prizadevnost," je dodal predsednik vlade.
Prihodki se bodo v primerjavi z veljavnim proračunom povečali za 6,2 odstotka na 10,35 milijarde evrov, odhodki pa za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov. Rebalans zasleduje dva pomembna cilja, to sta doseganje proračunskega presežka in zmanjševanje dolga, s čimer se zagotavlja srednjeročno uravnoteženost javnih financ, so se s premierjem in finančnim ministrom strinjali poslanci koalicije.
Da bodo proračunske dokumente potrdili, so napovedali v vseh koalicijskih strankah, katerih poslanci so v razpravi navedli predvsem konec varčevanja in razvojno naravnanost rebalansa. Skoraj vsa ministrstva bodo dobila več denarja, prav tako se bo finančno okrepilo veliko področij. Med njimi je Šarec opozoril na povečanje denarja za investicije, varnost, znanost, izobraževanje in šport in socialno varnost.
Levica in SNS za rebalans, SDS in NSi proti
Prav tako bodo rebalans podprli v sprva zadržani Levici in SNS. V zadnji bi po besedah Zmaga Jelinčiča Plemenitega rebalans sicer pripravili bolje in bolj pregledno, predvsem pa ne bi razmetavali z denarjem. A bodo predlog vlade podprli, da vidijo, kako se bo odzvala Evropska komisija, ki se z njim ne strinja.
Luka Mesec iz Levice je ocenil, da je splošna usmeritev rebalansa pravilna. Krize je konec in po desetletju varčevanja se mu zdi prav, da se sproščajo socialni transferji, da ni več varčevanja pri otroških dodatkih, porodniških nadomestilih, socialnih pomočeh, da se povečujejo plače v javnem sektorju, zvišujejo sredstva za znanost in povečujejo pokojnine.
Koordinator Levice Luka Mesec je ocenil, da je splošna usmeritev rebalansa proračuna pravilna.
Za rebalans medtem ne bodo glasovali v SDS, ker vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta in v njem ni reform. Prav tako bodo proti glasovali v NSi, ker vlada zavrača predloge opozicije za nekatere prerazporeditve.
"Danes obravnavamo načrt zapravljanja davkoplačevalskega denarja za leto 2019 in ta je povzet po političnem programu nadkoalicijske stranke," je bila kritična Karmen Furman (SDS). Levica namerava namreč v zameno za glasove za rebalans še pred glasovanjem s koalicijo podpisati sporazum o sodelovanju.
Da bi rebalans podprla tudi opozicija, bi moral biti takšen, da bi se ljudem končno razbremenilo plače, upokojencem dalo pokojnine, ki si jih zaslužijo, ter da sicer všečni ukrepi vlade ne bodo dražili vrtcev, domov za starejše, zdravstvenih storitev, je dejala Furmanova.
Opozorila o previsoki porabi
V SDS so vladi očitali predvsem zatiskanje oči pred opozorili fiskalnega sveta, da se rebalansom izdatki povečujejo trajno, medtem ko so prihodki spričo ohlajanja gospodarske rasti v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije negotovi, v njem pa tudi ni nobenih reform. "V tem rebalansu je premalo investicij, ne vsebuje reform, predvsem pa v njem ni ukrepov za razbremenitev gospodarstva," je povedala Suzana Lep Šimenko iz SDS.
Robert Pavšič iz LMŠ je na drugi strani dejal, da je nerealno pričakovati reforme v petih mesecih in pol od prevzema mandata. Finančni minister Andrej Bertoncelj je ob tem poudaril, da je vlada predlog rebalansa pripravila z mislijo na strukturne reforme, ki nas čakajo.
Srednjeročne cilje bo sicer ustrezno naslovila s spomladanskimi dokumenti, ki jih mora pripraviti za Evropsko komisijo. Če bi jih želela že zdaj, bi bila namreč potrebna strukturno zahtevna in hitra javnofinančna konsolidacija, kar bi lahko imelo negativne posledice za nadaljnjo rast in blaginjo prebivalstva, je dejal minister. Poslanci bodo o podpori rebalansu glasoval v sredo, ko se bo seznanil še s predlogom novele zakona o izvrševanju proračuna.
3