Četrtek, 18. 7. 2019, 7.54
5 let, 5 mesecev
Šarec: Razburjajo se tisti, ki so pred petimi leti sodelovali pri popolnem fiasku
SD osamljena v komisarski sagi: ministri podprli Šarčev predlog #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
36
Ministri so na seji vlade s 13 glasovi za podprli predlog predsednika vlade Marjana Šarca, da Slovenija za evropskega komisarja v Bruslju predlaga Janeza Lenarčiča. Ministri iz vrst SD so glasovali proti predlogu.
Predlog predsednika vlade Marjana Šarca, da v Bruselj pošlje Janeza Lenarčiča, sicer stalnega predstavnika Slovenije pri EU, je včeraj dvignil kar nekaj prahu. Najbolj glasni so bili v SD, kjer so dejali , da je "enostranska odločitev predsednika vlade neprijetno sporočilo". Za Šarčev predlog je danes glasovalo 13 ministrov, proti so bili trije ministri iz vrst SD.
Lenarčič bi si želel enotne podpore
Na vladno potrditev se je odzval tudi Lenarčič. Kot je sporočil, ga odločitev vlade veseli. "Želel bi si sicer enotne podpore, kar bi zelo pomagalo pri naslednjih fazah. Upam, da bo moja predstavitev v Državnem zboru vsaj tako dobro sprejeta. Vsekakor sem pa hvaležen za vsak glas podpore na tej poti," je dodal.
Kdo je Janez Lenarčič
Lenarčič je leta 2008 postal direktor Urada Ovseja za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) s sedežem v Varšavi. Lenarčiča, do tedaj slovenskega državnega sekretarja za evropske zadeve, je takrat potrdilo vseh 56 držav.
V kabinetu premierja Mira Cerarja je bil državni sekretar za zunanje in evropske zadeve. Tam je sodeloval z Igorjem Mallyjem, zdaj državnim sekretarjem v kabinetu Marjana Šarca in njegovim ključnim svetovalcem za zunanjo politiko. Že leta 2014 je bil Lenarčič v Cerarjevih kombinacijah za komisarski položaj, za katerega je nato tedanja vlada izbrala Violeto Bulc. Leta 2016 je postal slovenski veleposlanik na stalnem predstavništvu pri EU v Bruslju.
Položaj veleposlanika je Lenarčič očitno dobro unovčil. Na tem položaju namreč spremlja naše državnike in ministre na najpomembnejših uradnih in neuradnih sestankih, med drugim tudi aktualnega predsednika vlade Marjana Šarca. Ta naj bi tako že imel priložnost, da spozna njegovo delo, in se je zato tudi odločil zanj. Na tem položaju je Lenarčič dobil tudi vpogled v drobovje delovanja EU.
Naši sogovorniki ga opisujejo kot klasičnega birokrata brez političnega vpliva, ki nikoli ni imel političnih ambicij. Mnenja o njegovem delu v Bruslju v obdobju po sprejetju arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško so deljena. V tem obdobju naj bi se sprl z Martinom Selmayrjem, vodjo kabineta tedanjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je ključno vplival na to, da je mnenje Pravne službe Evropske komisije še pred razpravo na ravni komisarjev končalo v predalu. Selmayr je včeraj potrdil, da zapušča Bruselj.
Je sin Andreja Lenarčiča, nekdanjega poslanca Slovenske nacionalne stranke (SNS) med letoma 1992 in 1996.
Koalicijske partnerje je sicer zmotil predvsem postopek izbire kandidata za komisarja. Kot so pred sejo vlade povedali vodje poslancev SMC, SD, SAB in DeSUS, je pri "komisarski sagi" govora o neprimernem postopku in nespoštovanju koalicijskih partnerjev. Vodja poslancev SD Matjaž Han je med drugim po poročanju STA dejal, da se je "v koaliciji treba vendarle malo spoštovati". Tudi v SAB in SMC pa so opozorili, da v izbiro niso bili vključeni.
Šarec: Razburjajo se tisti, ki so pred petimi leti sodelovali pri fiasku
Šarec je sicer pred vladnim odločanjem na Facebooku zapisal, da so odzivi znotraj koalicije burni, da mu očitajo, da gre za napačen postopek, da se ni posvetoval ... "O postopku govorijo isti, ki so pred petimi leti sodelovali pri popolnem fiasku, ko je vlada poslala tri kandidate, ki so se samopredlagali. Posledica je bila zavrnjena kandidatka na zaslišanju v Bruslju, prišlo je celo do hišnih preiskav, postopka KPK itd.," je zapisal.
"Fiasko", o katerem govori Šarec
Dogodek, ki ga je Šarec označil kot fiasko, je bilo imenovanje komisarja pred petimi leti. Na seji vlade konec julija 2014 je premierka Alenka Bratušek predlagala sebe, Tanjo Fajon in Karla Erjavca. Na koncu je vlada Alenke Bratušek izglasovala, da gre v Bruselj prav njena predsednica. A Bratuškova je po neuspešnih zaslišanjih pred pristojnima odboroma v Evropskem parlamentu odstopila od kandidature za komisarko. Kasneje je Miro Cerar predlagal Violeto Bulc, ki je prestala zaslišanje v Evropskem parlamentu.
Sredi leta 2015 so Bratuškovo, ki naj bi v tekmi za komisarsko mesto prestopila meje dovoljenega, obiskali kriminalisti. "Nisem se predlagala sama, predlagala me je stranka," se je zagovarjala Bratuškova. Primer je preiskovala tudi protikorupcijska komisija (KPK) ki je ocenila, da bi se morala takratna predsednica vlade izločiti iz odločanja o kandidatih. A je upravno sodišče kasneje odločitev preklicalo. Tako vrhovno kot ustavno sodišče sta zavrnili pritožbi komisije.
"Nisem predlagal kandidata stranke LMŠ, a bi ga lahko"
Kot je dodal, je postopal najbolj pravično, kolikor je mogoče. "Nisem predlagal kandidata stranke LMŠ, a bi ga lahko. Predlagal sem kandidata, ki ni član nobene stranke. Pred petimi leti je bila naknadno predlagana kandidatka stranke, ki ob začetku izbora še niti ni bila v parlamentu."
Povedal, zakaj je ime kandidata skrival do zadnjega
"Res sem ime držal skrito do zadnjega, a izključno zaradi obrambe dostojanstva kandidata. Že tako je slišati zanj žaljive oznake in kritike. Pa ima bogato kariero. Je kdo od teh, ki se spotika ob izbor "uradnika", ali sploh kdo iz Slovenije že zastopal predsedstvo EU v Evropskem parlamentu? In odgovarjal na vprašanja poslancev? Se je kdo od njih kdaj pogajal z Rusijo, ZDA ali Azerbajdžanom o opazovanju njihovih volitev? Je kdo od njih vodil mednarodno ustanovo s 160 zaposlenimi in 20 milijoni evrov letnega proračuna? Janez Lenarčič je to počel. Uspešno. Zdaj pa poslušamo o uradniku, ki ne zmore voditi?"
"Vedno ista zgodba ... podcenjevanje do zadnjega atoma moči"
"Vedno ista zgodba … podcenjevanje do zadnjega atoma moči," v zaključku zapiše Šarec. Kot je dodal, tako ravna, ker meni, da je dobro za Slovenijo, ne za strankarske interese. "Ravnam kot odgovoren predsednik vlade, ne kot predsednik LMŠ. Kandidata za komisarja v Bruselj ne bodo poslale stranke, temveč Vlada Republike Slovenije in v Evropski komisiji bo kandidat iz Slovenije," je še dodal.
Nekdanji predsednik Türk je Lenarčiča vzel v bran
Kritike na račun kandidata, da je uradnik, ki nima dovolj političnih izkušenj, je bilo slišati tudi od drugod. V bran pa se mu je med drugim postavil tudi nekdanji predsednik Danilo Türk, ki je na Twitterju zapisal, da je bil Lenarčič kar nekaj let "uspešen vodja ODIHR in je imel opravka s politiki in volitvami v vsej Evropi. Zato mu tudi prehod na politično raven delovanja ne bo pretežak."
Tonin označil Lenarčiča za dobro izbiro
Predsednik NSi Matej Tonin je ocenil, da je imenovanje Lenarčiča v danih okoliščinah dobra izbira in da mu težko očitajo pomanjkljivo strokovno usposobljenost. "Glede na to, kar je delal v preteklosti, strokovne kompetence zagotovo ima," je dejal Tonin. Med drugim je izpostavil Lenarčičevo delo v času vlade Janeza Janše, ko je bil vodja delovne skupine za pripravo slovenskega predsedovanja EU. "Ko so odnosi v koaliciji zelo napeti, se mi zdi ta predlog smiseln," je dodal.
Janša o izbiri Lenarčiča: Dvojni strel v koleno za Šarca
Predsednik SDS Janez Janša je danes na Twitterju odločitev premierja označil za dvojni strel v koleno. Lenarčič je po Janševi oceni sposoben tehnokrat z izkušnjami, ki bi jih Šarec potreboval doma ob vodenju EU, medtem ko je v uniji brez teže. "Poznate kak njegov predlog, idejo, zamisel? Vsaj članek na temo odprtih dilem?," je zapisal na Twitterju. (STA)
36