Sreda, 11. 1. 2023, 16.01
1 leto, 9 mesecev
Rešitev vlade: rast javnih plač bi vezali na rast plač pri zasebnikih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,63
28
Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je napovedala tudi predlog, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerje ena proti sedem, pri čemer ocenjuje, da za takšno razmerje obstaja družbeni konsenz.
Z reformo plačnega sistema bi v javnem sektorju vzpostavili novo plačno lestvico in jo vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju, je na torkovem občnem zboru Slovenskega sodniškega društva razkrila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Predlog je tudi, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerje ena proti sedem.
Ajanović Hovnikova meni, da bodo z novo plačno lestvico rešili dve tretjini težav. S tem, da bi plačno lestvico vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju, bi po njenih besedah rešili vprašanje usklajevanja plač, saj to ne bi bilo vezano na odločitev vlade. Izognili pa bi se tudi očitku, da javni sektor z dvigi plač vpliva na povprečno plačo.
Napoveduje se oblikovanje posameznih plačnih stebrov ob skupnih temeljih, med katerimi je ministrica navedla plačno lestvico in dodatke, kot je na primer dodatek za delovno dobo, ti morajo biti enaki ne glede na to, v katerem stebru bo zaposleni.
Ministrica je napovedala tudi predlog, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerje ena proti sedem, pri čemer ocenjuje, da za takšno razmerje obstaja družbeno soglasje.
Javni sektor: 1.501 evro
Zasebni sektor: 1.235 evrov
Povprečna neto plača: 1.317 evrov
Vir: SURS
Usklajevanja ni bilo?
Sicer pa je Ajanović Hovnikova v torkovem nagovoru sodnikom povedala, da bodo izhodišča za plačno reformo kot tudi preostale načrtovane reforme najprej predstavili na vrhu koalicije 18. januarja. Po potrditvi na vladi pa pričakuje dolga pogajanja. Pri tem je izrazila prepričanje, da se bodo prav o funkcionarskem stebru najlažje dogovorili.
Sodnikom je obljubila, da se bo vrednotenje njihovega dela popravilo. Kot je ugotavljala, so bila namreč pri sodnikih in pravosodju na sploh vrednotenja že na samem začetku, ob uvrščanju na plačno lestvico, podcenjena. Glavno težavo obstoječega plačnega sistema in plačne lestvice vidi v tem, da bi se zadnja morala usklajevati, a se ni. Nastopila je namreč finančna kriza, poseglo se je v javne izdatke.
Funkcionarji bistvenih dodatkov nimajo in so vezani na osnovne plače, ki pa, če se ne usklajujejo, izgubljajo realno vrednost, je pojasnila Ajanović Hovnikova. Po njenih navedbah pa so se v vseh teh letih plače funkcionarjev tako uskladile le dvakrat, leta 2011 za 0,8 odstotka in lani za 4,5 odstotka.
Decembra bi se morala začeti pogajanja ...
Po besedah ministrice se veliko sliši o nesorazmerjih v spodnji tretjini plačne lestvice, a "nesorazmerja v spodnji tretjini plačne lestvice ni. Minimalna plača je sicer visoka, obstajajo delovna mesta, obstajajo plačni razredi, ki so pod minimalno plačo, ampak tu načeloma resnih nesorazmerij ali kompresije, o čemer se tudi govori, ni". Kot je pojasnila ministrica, je med plačnimi razredi štiri odstotke razlike in "ko se bo naslovil izziv minimalne plače, imamo spodnjo tretjino plačne lestvice rešeno".
Kompresija in nesorazmerja pa "nastajajo od 40. plačnega razreda navzgor, od 50. plačnega razreda navzgor pa sploh", je dejala. Medtem ko se funkcionarske plače niso usklajevale, se je v preostalih delih javnega sektorja, ko se je po krizi vračalo, dodajalo plačne razrede. Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo je z ena proti 10,4 padlo na ena proti pet, po zadnjem dvigu minimalne plače bo ena proti 4,7.
Po prvotnih napovedih ministrice bi sicer z izhodišči za reformo vladna stran morala priti že decembra lani, v decembru pa bi že začeli tudi pogajanja. "Izziv, ki je nastal, je finančne narave, in smo ga zdaj tudi nekako na vladni strani dorekli," je pojasnila. Še vedno je po njenih besedah predvideno, da je 30. junij skrajni rok za posredovanje predloga v zakonodajni postopek.
28