Torek, 3. 1. 2023, 11.36
1 leto, 3 mesece
Reporterjeva lestvica najvplivnejših: Golob prvi, za ovratnik mu diha ...
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,09
46
Najvplivnejši Slovenec leta 2023 je premier Robert Golob.
Na vrh Reporterjeve lestvice najvplivnejših Slovencev leta 2023 je uredništvo uvrstilo premierja Roberta Goloba, sledita pa mu nekdanji predsednik republike Milan Kučan in aktualna predsednica Nataša Pirc Musar. Med novinci na lestvici je več ministrov in drugih članov Golobove ekipe ter tudi nekaj gospodarstvenikov in predstavnikov civilne družbe.
Kot so utemeljili pri Reporterju, je najvplivnejši Slovenec leta 2023 premier Robert Golob, saj ima njegova stranka 41 poslancev, skupaj s SD in Levico pa 53. Poleg tega "zelo suvereno vodi vlado brez prišepetovalcev iz levega političnega omrežja".
Za ovratnik mu po njihovih navedbah diha prvi predsednik države Milan Kučan, ki naj bi imel tudi največ zaslug za izvolitev Nataše Pirc Musar za predsednico države. Ta mu na lestvici sledi na tretjem mestu. Pirc Musarjeva bo po njihovih navedbah kot predsednica neodvisna od Golobove vlade in jo bo, če se bo tako odločila, tudi javno kritizirala. V največji vladni stranki je njena največja podpornica predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Ta ji na lestvici sledi na četrtem mestu.
V nadaljevanju so na lestvico uvrstili predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, ki je po njihovih ocenah najvplivnejši Slovenec v tujini, in "prvega gospodarstvenika Gibanja Svoboda" Žigo Debeljaka, ki je prevzel vodenje SDH.
Na lestvici tudi več ministrov Golobove vlade
Na lestvici je tudi več ministrov Golobove vlade, najvišje med njimi sta na sedmem in osmem mestu minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, sicer tudi predsednica SD.
Poleg še nekaterih ministrov so na lestvici tudi vsi vodje koalicijskih poslanskih skupin, in sicer Borut Sajovic (Gibanje Svoboda, 25.), Jani Prednik (SD, 55.) in Matej Tašner Vatovec (Levica, 71.). Lestvico končuje predstavnica za odnose z mediji v Gibanju Svoboda Vesna Vuković (100.).
Janša na desetem mestu
Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je na 10. mestu, in sicer mesto za direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač. Med opozicijskimi politiki sta v prvi polovici lestvice tudi poslanec SDS Anže Logar (24.) in predsednik NSi Matej Tonin (46.).
Med imeni s področja pravosodja so na lestvici predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto (20.), generalni državni tožilec Drago Šketa (28.) in predsednica računskega sodišča Jana Ahčin (56.).
Kot "zakulisnega politika" so na 23. mesto uvrstili Gregorja Golobiča, nekdanji predsednik republike Borut Pahor je na 49. mestu, evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa na 34. mestu. Prav tako so na lestvico uvrstili ljubljanskega in mariborskega župana Zorana Jankovića (17.) in Sašo Arsenoviča (97.)
Naj podjetniki
Med podjetniki so na lestvici med drugim direktor Dela in največji solastnik Kolektorja Stojan Petrič (26.), predsednik uprave NLB in predsednik AmCham Slovenija Blaž Brodnjak (27.), predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič (31.)
Med cerkvenimi predstavniki sta najvišje predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje (29.) ter ljubljanski nadškof Stanislav Zore (33.). Prav tako sta na lestvici sindikalista Branimir Štrukelj (39.) in Lidija Jerkič (51.).
Na lestvici je najti tudi več imen s področja medijev, med njimi so direktorica in odgovorna urednica informativnega programa Pro Plus Tjaša Slokar Kos (48.), generalni direktor Pro plusa Branko Čakarmiš (59.), voditelj na Radiu 1 Denis Avdić (68.), voditelj na POP TV Uroš Slak (70.) ter voditelja na Televiziji Slovenija Erika Žnidaršič (72.) in Igor E. Bergant (85.). Na lestvico so uvrstili tudi košarkarja Dallasa Luko Dončića (96.).
Uredništvo Reporterja je lestvico sestavilo na podlagi ocene političnega vpliva, ki izvira iz posameznikovega položaja, in svoje subjektivne ocene njihovega neformalnega vpliva. V civilni družbi se vpliva posameznikov ne da primerjati z vplivom politikov in gospodarstvenikov, ampak z njihovo neformalno močjo in ugledom, ki ga uživajo v družbi, so navedli.
46