Sobota, 3. 2. 2024, 15.22
9 mesecev, 1 teden
Pustno rajanje na Ptuju se je začelo. Ulice preplavilo 2200 mask, od tega 930 kurentov. #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,62
Dan po svečnici in po tradicionalnem kurentovem skoku so na Ptuju 64. kurentovanje nadaljevali z etno povorko, na kateri se je predstavilo 2200 nastopajočih iz štirih različnih držav in 76 društev. Najštevilčnejši so bili kurenti, sledili so dornavski cigani, sicer pa je bilo videti še druge tradicionalne ptujske maske, kot so pokači, kopjaši, orači, rusi, piceki, medvedi, hudiči, ter tudi tradicionalne maske z drugih delov Slovenije, Hrvaške in skupino s Sardinije.
Najrazličnejši pustni liki so svojo pot začeli na Muzejskem trgu in jo zaključili v Karnevalski dvorani Campus Sava Ptuj. Najštevilčnejšo masko so predstavljali tradicionalni kurenti in koranti. Na povorki se jih je predstavilo 930 iz 35 različnih društev.
Kurenti so močno zasidrani v krajevno tradicijo in so pomemben del lokalne identitete, saj vplivajo na prepoznavnost kraja in regije. Magičen etnografski lik prinaša srečo in zadovoljstvo. Zavzeli so ptujske ulice, z glasnim zvonjenjem odganjali zimo, pozdravljali mimoidoče, najbolj veseli pa so bili, če so jim obiskovalci, predvsem dekleta, na ježevko navezali robčke.
Kurent v levi roki nosi ježevko, z desno pa ljudem vošči srečo in zaželi dobro letino.
Vsak kurent ima unikatno poslikano masko.
Kurenti so odeti v bele, rjave ali sive kožuhe, okoli pasu pa imajo običajno pet zvoncev.
Na maski imajo gosje perje in trakove ter rože iz krep papirja.
Mimoidoči, predvsem dekleta, kurentom na ježevko navežejo robce. Kurent, ki ima največ robcev, naj bi bil najlepši.
Po ptujskih ulicah so zvonili z zvonci in plesali.
Županja je oblast predala aktualnemu princu
Še pred povorko je županja Nuška Gajšek za čas pustovanja, torej do pepelnice, prepustila oblast 19. karnevalskemu princu Francescu Guffanteju, sicer Marku Šamperlu, ki je bil ustoličen 11. novembra 2023 ob 11.11. Ob primopredaji mu je dejala, da mu zapušča prazno blagajno in da glede na to, da je trgovec, pričakuje, da bo stanje v času vladanja popravil, obiskovalcem pa zaželela "veseli fašenk" kakor domačini imenujejo peti letni čas.
Novoimenovani princ Mark Šamperl in županja Nuška Gajšek.
Izvoljenemu princu ime nadenejo po zgodovinski osebnosti, ki je v določenem času prebivala na tem območju. Določiti ga pomaga zgodovinarka Marija Hernja Masten. Prva leta je prinčev mandat trajal eno leto, zadnjih pet let pa imajo dvoletni mandat. Princ lahko postane le tisti, ki je v svoji vasi in na občinski ravni doprinesel k promociji kurentovanja ter bil aktiven v kakšnem društvu. Tokratni princ prihaja iz društva Koranti iz Spuhlje, ki ima 110 članov in je aktivno že 39 let. Povorko je pognal skupaj s soprogo in otroki.
Oblast je prevzel 19. princ Francesco Guffante.
Po predaji oblasti se je na povorki predstavilo okoli 2200 mask iz 76 različnih društev. Prvi so nastopili pokači iz Tržeca, Pobrežja in Župečje vasi. Znani so kot znanilci začetka pustnega časa.
Naslednji so bili kopjaši iz Markovcev, nepogrešljivi spremljevalci ženitnega para.
Povorki so se pridružile tudi vile iz Markovcev, plešoče in pojoče znanilke dobrega.
Za njimi so prikorakali piceki, fantiči v pisanih trakovih in perju.
Prišla sta tudi Jurek in Rabolj iz Dolena. Znano je, da Zeleni Jurij premaga zimskega demona.
Iz Markovcev so prišli tudi nagajivi medvedi in gonjač s Ptujskega polja.
Predstavili so se Cirkovški ploharji iz Cirkovce, ki pričarajo plodnost.
Na povorki so zaplesali pražnje oblečeni Pobreški plesači s Pobrežja.
Iz Soviča-Dravcev baba deda nosi v košu. Prikazuje igriv prikaz zakonskih vlog.
Podobno masko imajo tudi v Šoštanju. Ponazarja žensko, ki v košu iz gostilne domov nese pijanega moža.
Prvo brazdo zaorjejo orači. To prinese dobro letino. Prišli so iz Markovcev, Rogoznice, Leskovca, Lancove vasi, Podlehnika in Podvincev.
Škoromati iz Hrušice opravijo poberijo na pustno soboto, ko se zgodaj dopoldne zberejo sredi vasi in v povorki obhodijo vas do najbolj oddaljenih hiš, kjer se od glavne skupine ločijo poberini in začnejo pobirati darove od hiše do hiše.
Šjme vrbovo so prišli iz Ilirske Bistrice. Ohranjajo etnološke običaje, še posebej pa izvirno izdelane maske iz usnja in naravnih materialov.
Pustarjeva tradicionalna oprava je obleka, sestavljena iz pisanih trakov. Na glavi ima visoko pokrivalo, okrašeno s tradicionalnimi papirnatimi rožami, ki jih izdelujejo pridne roke deklet in žena. Doma so iz Grgarske Ravne.
Kot duhovi iz davnine se ob pustnem času pojavijo Liški pustje iz Kanala ob Soči, "ta grdi" in "ta lepi". S svojo magično močjo nas povežejo z naravnimi in nadnaravnimi silami.
Obrški prutarji iz Dobove so ime dobili po dolgi leskovi palici, na katero so nekoč pripeli tako imenovane krepaste pongelce, danes so to trakovi iz blaga.
Butalci iz Cerknice so eni najbolj znamenitih likov na cerkniškem pustnem karnevalu. Na debeli četrtek vsako leto vzamejo oblast župana Cerknice in nato vse postavijo na glavo.
V povorki so se predstavile tudi zeliščarke iz Dražencev. Čez leto v društvu nabirajo zelišča, delajo pa tudi ročno narejene rezance za juho.
Grobniški dondolaši iz Čavel na Hrvaškem.
Skupina grozljivih mask Su Maimulu je prišla s Sardinije.
Radoživi in igrivi cigani iz Dornave.
Domačini mesto okrasijo z okraski iz krep papirja in drugih materialov
Da mesto živi s kurentovanjem in za pust je bilo vidno tudi iz številnih okrašenih izložb po mestu. Skoraj ni trgovca, gostilničarja, šole ali vrtca, ki ne bi imel okrašene izložbe. Poleg različnih kurentovih maskot je bilo opaziti iz papirja izdelane klovne, posebej tradicionalne pa so rože in drugo okrasje iz krep papirja.
Domačini z raznoraznimi okrasitvami okrasijo svoje mesto.
Več okrasitev mesta si poglejte v spodnji fotogaleriji.
