Aktivno državljanstvo
evropske volitve
Četrtek, 9. 5. 2024, 14.42
6 mesecev, 1 teden
Prvi preizkus zgodovinske novele: 9. junija na volišča tudi osebe z invalidnostjo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Dve leti so se nevladniki borili za odpravo neenakosti in vrnitev volilne pravice osebam z invalidnostjo, ki velja za temeljno človekovo pravico.
9. junij bo za nekaj več kot štiri tisoč oseb, ki so zaradi intelektualne in psihosocialne oviranosti v Sloveniji postavljene pod skrbništvo, prav poseben dan. Z zakonom jim je bila januarja letos vrnjena volilna pravica, ki jo bodo prvič v praksi lahko uresničili prav na evropskih volitvah. Ena izmed volilnih upravičenk je tudi Andreja Golob, uporabnica Zveze Sonček, ki se je v prvih vrstah borila za pridobitev volilne pravice. "Imela sem močno željo in močno sem se borila za to, da sem dobila volilno pravico in da se sama lahko odločam," je povedala Golobova.
1. februarja 2022 je nevladna organizacija Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, prvič predstavila pobudo za spremembo Zakona o volitvah v državni zbor, s katero bi odpravili odvzem volilne pravice osebam z invalidnostjo. Marca lani sta se Zvezi Sonček pridružila še Zavod Risa in Društvo za kulturo inkluzije in skupaj so zagnali projekt Volilna pravica ni kaprica, ki ga je finančno podprl Program Active Citizens Fund Slovenija.
Nevladniki so predlog spremembe pripeljali na prag DZ, ta pa je januarja letos soglasno, z 79 glasovi za in nobenim proti, sprejel novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki odpravlja omejitev aktivne in pasivne volilne pravice osebam, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir postavljene pod skrbništvo. Poleg tega novela določa, da lahko volivcu pri glasovanju pomaga oseba po njegovi izbiri oziroma volilni pomočnik. O pravici volivca do pomočnika pa odloči volilni odbor.
"Ni dovolj, da smo spremenili zakon in vrnili volilno pravico osebam, ki jim je bila neupravičeno odvzeta. Dolžnost demokratične družbe je, da jim zagotovimo vključenost in sodelovanje na volitvah," je ob sprejetju novele dejal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Golobova: Močno sem se borila
V praksi bo nekaj več kot štiri tisoč oseb, ki so zaradi intelektualne in psihosocialne oviranosti postavljene pod skrbništvo, pridobljeno volilno pravico prvič lahko izkoristilo 9. junija letos, ko bodo volitve v Evropski parlament. Ena izmed njih je tudi Andreja Golob, uporabnica Zveze Sonček in obraz projekta Volilna pravica ni kaprica. Volilno pravico je dvakrat izgubila in kot pravi, se je močno borila za to, da jo je dobila nazaj.
"Veliko mi pomeni, da sama obkrožim tisto, kar jaz hočem, ne da mi drugi govorijo, kaj moram. Mislim, da je prav, da smo tisti, ki volilne pravice nismo imeli, to dobili nazaj. Veliko nam pomeni in veseli smo. Prej volilne pravice nisem imela, bila sem na sodišču. Imela sem močno željo in močno sem se borila za to, da sem dobila volilno pravico in da se sama lahko odločam," je povedala Golobova.
Andreja Golob zaradi cerebralne paralize že od rojstva uporablja invalidski voziček. 9. junija bo na volišče odšla sama, brez volilnega pomočnika.
Nevladniki so naredili svoje, zdaj so na vrsti državni organi
Kljub temu, da so volitve pred vrati, se nevladne organizacije zadnje trenutke soočajo s številnimi vprašanji, predvsem kako volilne postopke in volilno gradivo narediti dostopno, lahko razumljivo in uporabno za opolnomočenje vseh volivcev, ne glede na njihove osebne izkušnje.
"Če so vsi dobili nazaj volilno pravico, pomeni, da je treba zagotoviti način, da bodo volitve dostopne. Informacije morajo biti dostopne, gradiva morajo biti dostopna v lahkem branju in pa tudi načini glasovanja. Torej da bo v skladu z določbami ustavnega sodišča zagotovljeno glasovanje tako po pošti kot na domu. To, kar v zakonodaji že imamo, je zdaj treba še uresničiti. Nevladniki smo spremembo pripeljali na prag DZ in ta jo je sprejel. Zdaj je naloga državnih organov, da vse poenotijo in o tem obvestijo državljane," je pojasnila Irena Vovk, predstavnica za odnose z javnostmi Zveze Sonček.
Kot pravi Vovkova, se problem recimo pojavlja glede volitev na domu in možnosti glasovanja s pomočjo volilnega pomočnika. "DVK je na spletni strani objavila, da na domu lahko volijo le bolni in v ta namen je potrebno predložiti zdravniško opravičilo. Odločba ustavnega sodišča iz leta 2016 pa določa, da na domu ljudje lahko volijo tudi zaradi invalidnosti in to tudi takrat, ko ta ni pogojena z boleznijo, torej je stanje trajno. Kar nekaj nejasnosti se pojavlja v zvezi z volilnimi pomočniki. Zagovornik načela enakosti poudarja, da so volilne komisije pomanjkljivo seznanjene s tem, kako bo to teklo v praksi, vemo pa, da so volitve pred vrati. Pojavlja se tudi vprašanje, ali so vsi, ki so pridobili volilno pravico zavedajo, da lahko s seboj vzamejo volilnega pomočnika," je izpostavila sogovornica.
Lahko branje pomembno za marsikoga, ne le za osebe z invalidnostjo
Zagovornik načela enakosti Lobnik je na ministrstvo za javno upravo poslal priporočila, s katerimi bi zagotovili informacije o volilni pravici in volilnih postopkih tako, da bodo skladne z zakonodajo, dostopne in lahko razumljive za vse, tudi za volivce z intelektualnimi in psihosicoalnimi invalidnostmi.
Eden izmed korakov k razumljivemu podajanju informacij je prevajanje glasovnic za glasovanje in programa stranke Vesna v lahko branje. "Pri tem so se soočili s številnimi težavami, a nekako jim je uspelo. Šlo je za poskus in dokazali smo, da je to mogoče. Te informacije niso pomembne le za osebe z invalidnostmi, ampak tudi za starejše, za vse, ki imajo težave z branjem in razumevanjem. To bi bilo naše priporočilo za naslednje volitve, da se stranke v to bolj poglobijo," je pojasnila Vovkova.
Lenarčič: Slovenski glasovi bodo imeli na junijskih volitvah dvojno težo
K volilni udeležbi na junijskih evropskih volitvah so pozvali tudi na današnjem dogodku ob Dnevu Evrope, ki je na Kongresnem trgu potekal pod geslom Uporabi svoj glas! Za obiskovalce so pripravili zabavno-informativni program, kvize, nagradne igre, informacijske stojnice in glasbeno presenečenje.
Zbrane je nagovoril tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. "Lahko bi rekli, da smo komisarke in komisarji tisti, ki se na ravni EU oglasimo na številko 112. Moja naloga je koordiniranje in organizacija pomoči," je delo komisarja opisal Lenarčič in zbrane spomnil, zakaj je pomembno, da bodo 9. junija odšli na volišča.
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je poudaril dvojno težo slovenskih glasov na junijskih evropskih volitvah.
"Marsikdo bi podvomil v pomen evropskih volitev, češ da ima Slovenija samo devet od 720 poslancev. A teh devet poslancev, ki pridejo iz Slovenije v Evropski parlament predstavlja več kot en odstotek vseh poslancev v parlamentu, medtem ko ima Slovenija manj kot pol odstotka evropskih prebivalcev. To pomeni, da naš glas šteje dvakrat več kot glas povprečnega Evropejca in to je še en dodaten razlog, da se teh volitev udeležimo," je poudaril Lenarčič.
Kot drugi razlog za udeležbo na prihajajočih evropskih volitvah pa je navedel pomen Evropskega parlamenta kot inštitucije, ki je skupaj s Svetom EU sozakonodajalec.
"Vsake volitve so prelomne, saj na vsakih volitvah pride do rezultata. Ta bi moral biti po mojem mnenju tak, da bo šla Evropa še naprej, v smeri krepitve skupnosti, solidarnosti, krepitve povezovanja in sodelovanja in ne v obratni smeri krepitve nacionalnih egoizmov, suverenizmov in podobno. V katero smer bo Evropa šla, pa je odvisno od rezultata na volitvah, zato so vsake volitve prelomne," je še povedal Lenarčič.
