Projekt Svobodna univerza za ohranitev znanja kot javne dobrine

V tem tednu bo projekt, ki ga je podprl tudi senat Univerze v Ljubljani (UL), postregel z več kot 120 dogodki na 15 članicah univerze. "Univerza se s tem projektom ozira sama vase, da reflektira svoj položaj v družbi in tudi navznoter" Kot je Zupanič pojasnil na novinarski konferenci, je Svobodna univerza proces, ki se je začel na UL, zanj pa upa, da se bo širil in trajal: "Univerza se s tem projektom ozira sama vase, da reflektira svoj položaj v družbi in tudi navznoter. Tako študentje kot nepedagoški in pedagoški delavci se sprašujejo o pomenu javne univerze." Po besedah dekana AGRFT se bo veliko dogodkov v okviru Svobodne univerze osredotočilo na procese v družbi, kot so vprašanja stanja demokracije, socialne države in tudi okolja. V projektu so se združile različne iniciative iz vrst študentov, učiteljev in sindikatov. Zupanič pričakuje, da bo celotedenski projekt prispeval tudi k "mehčanju nekaterih meja" med članicami UL. "Nesprejemljivo je, da živimo v družbi, kjer se ogroža socialna država ter javno šolstvo in zdravstvo," je opozorila dekanja ljubljanske Fakultete za socialno delo Gabi Čačinovič Vogrinčič. Po njenih besedah je pomembno, da si je UL "prvič vzela čas in prostor, da slišimo drug drugega in da skupaj vzpostavimo nov način dialoga z javnostjo". "Naš položaj je alarmanten" Dekanja je dejala, da bodo na Fakulteti za socialno delo še posebej izpostavili vprašanje diskriminacije kulture. Ob tem je poudarila pomembno vlogo javne univerze pri varovanju človekovih pravic in socialne države. Po njenih besedah univerza odgovarja na ključna razvojna vprašanja. "Potrebujemo tudi nove besede - besede strok, besede vizije, besede prihodnosti, ki se razlikujejo od teh, v katerih smo ujeti v času grobega kapitalizma," je dodala Čačinovič Vogrinčičeva. Po mnenju dekana Akademije za glasbo Andreja Grafenauerje je bil skrajni čas za takšno akcijo kot je projekt Svobodna univerza. Kot je opozoril, je marsikatera članica UL tik pred tem, da bo ustavila pouk. Kot pravi Grafenauer, je takšni grožnji še posebej izpostavljena prav Akademija za glasbo. "Naš položaj je alarmanten ne samo zaradi neurejenih prostorskih razmer in katastrofalne opreme, ampak tudi zaradi neustreznega financiranja," je dejal Grafenauer. Po njegovih besedah je projekt Svobodna univerza predvsem protestna akcija, s katero želijo pokazati, v kakšnem nezavidljivem položaju so univerza in njene članice.

Predsednik študentskega sveta UL Gašper Skalar Rogič in predstavnik Študentske organizacije Slovenije Rok Likovič sta izrazila nasprotovanje uvedbi šolnin na drugi stopnji bolonjskega študija. Po besedah Skalar Rogiča bi šolnine še dodatno otežile študij študentom, ki so socialno ogroženi, spodbudile pa bi tudi beg možganov.

Protest proti politiki uničevanja javne univerze Kot je poudaril Skalar Rogič, javna univerza tudi v prihodnje ne sme biti podrejena trgu in denarju. Likovič je izrazil protest proti finančnemu in kadrovskemu krčenju javne univerze, ob tem pa pozval študente, naj se čim bolj množično vključijo v projekt Svobodne univerze.

Na UL so protestno akcijo Svobodna univerza pripravili zaradi, kot poudarjajo, onemogočenega normalnega delovanja javne univerze in grožnje njenemu obstoju. V tem tednu bodo redni študijski proces nadomestili z delavnicami, predavanji, okroglimi mizami in javnimi tribunami.

S projektom želijo, kot piše na spletni strani Svobodne univerze, odločno protestirati proti politiki uničevanja javne univerze, uvedbi šolnin, ukinitvi rednih študijskih programov in odpuščanju predavateljev. Na UL od vlade zahtevajo stabilno financiranje javne univerze in dostopno šolstvo.

Novinarska konferenca je potekala na travniku za Srednjo ekonomsko šolo na Roški cesti, kjer je predvidena gradnja umetniških akademij. Konferenci je na istem mestu sledil umetniški performans z naslovom Nebo nad nami. Z njim so umetniške akademije opozorile na prostorsko stisko, s katero se spopadajo že nekaj časa.