Problematična priseljenka razburja kamniško vasico, so res vsi nemočni?

Občan ene od vasi v občini Kamnik izgublja živce zaradi domnevno problematične sosede. Ta mu je, kot je navedel, podrla ograjo, ki ločuje njuni zemljišči, zastrupila in porezala ali poruvala vrtnine, pred tedni naj bi mu zažgala ciprese, ki mejijo na njeno zemljišče. Pogosto naj bi okolico motila z glasnim navijanjem glasbe v nočnem času.

Občan je poleg zapisa na družbenem omrežju Facebook objavil tudi fotografije, ki kažejo posušene vrtnine, goreče ciprese in druge posledice dejanj, ki naj bi jih povzročila soseda. 

Za komentar smo prosili tudi domnevno problematično gospo, ki nam je zatrdila, da je pravi problem v tej zgodbi sosed, vse njegove navedbe je zanikala. A podobne težave z gospo so nam potrdili tudi nekateri njeni nekdanji sosedje v krajih, kjer je živela pred selitvijo na trenutno lokacijo, ter neuradni viri v nekaterih od institucij.

Leto dni težav

V letu dni od njene priselitve - težave naj bi se začele hitro po njenem prihodu - so policisti posredovali več desetkrat. Kako ukrepajo, nam na policiji zaradi varovanja osebnih podatkov ne smejo povedati. Po naših informacijah so ji izdali več opozoril in glob zaradi ponavljajočih se dejanj, motečih za okolico. Poleg tega naj bi ji vsaj enkrat izklopili elektriko ter zasegli predmete. 

A nemir v vasi se nadaljuje. Krajevna skupnost je pred meseci občane pozvala, naj bodo strpni do sostanovalke, ki "ima svojevrsten pogled na življenje in svet okoli nje" in ki s svojimi dejanji močno vznemirja sosesko. "Ignorirajte njena dejanja, in kadar je za vas moteče, pokličite za to pristojne službe, ne spuščajte se z njo v konflikte ter ne povzročajte nikakršne škode na njeni lastnini. Težave rešujte čim bolj uradno, vi pa se umaknite in ne hodite v njeno bližino."

Na policiji na očitke občana, da policija ni dovolj prisluhnila njegovim pozivom k rešitvi, odgovarjajo, da se odzovejo na  prijave občanov, zberejo obvestila in v okviru zakonskih pooblastil  zoper kršitelje tudi ukrepajo. Foto: Ana Kovač Policisti prihajajo in odhajajo, problem ostaja

Pol leta po tem pozivu je njen bližnji sosed mnenja, da so razmere vse bolj nevzdržne, policijo kličejo tudi po večkrat dnevno, pristojni organi pa ne ukrepajo. To izhaja iz njegovega odprtega pisma županu Kamnika Marjanu Šarcu, v katerem poziva k ukrepanju. 

Občan pravi, da policisti pridejo, vprašajo, kaj je bilo, naredijo zapisnik in grejo. In tako iz dneva v dan. Po njegovem opažanju do sosede niti ne grejo ob vsakem posredovanju, kar sicer na policiji ostro zanikajo. Zbiranje obvestil vseh vpletenih je osnovna sestavina vsakega prekrškovnega postopka, pravijo.

Po objavi pisma na družbenem omrežju naj bi se sicer po navedbah občana zanimanje policije in tudi drugih institucij za iskanje rešitev nastale težave občutno izboljšalo.

Institucije z zvezanimi rokami

Za konkreten primer nam na policiji sicer zaradi že omenjene omejitve varovanja osebnih podatkov niso mogli povedati, a pravijo, da se v splošnem v primeru ponavljajočih se kršitev obrnejo tudi na druge službe in inštitucije. Naštevajo centre za socialno delo,  zdravstvene institucije, inšpekcijske službe in podobno.

Po naših informacijah so to naredili tudi v tem primeru, a nobena od institucij ni ugotovila kakšnih nepravilnosti ali pa ni mogla ukrepati. Na lokalnem centru za socialno delo (CSD) tako pravijo, da so gospe večkrat ponudili pomoč, a je ni sprejela. Kot pravijo, je vključitev v storitve pomoči (omenjajo socialno pomoč, vključitev v storitev Osebna pomoč, vključitev v obravnavo v skupnosti za osebe s težavami v duševnem zdravju in druge vrste terapij v drugih zunanjih institucijah in programih pomoči) prostovoljna. Pravijo še, da primer občanke Kamnika obravnavajo, a zaradi varovanja osebnih podatkov več informacij o zadevi ne morejo posredovati.

Odvetnik Franci Ježek poudarja, da se s takimi primeri srečuje zelo redko, obstajajo pa, in v večini primerov so obremenjujoči za okolje. "Ponavadi gre za ljudi, ki imajo težave, a odklanjajo zdravljenje oziroma pomoč. Bolj kot je urbano središče, bolj so prebivalci skupaj, večje so težave." Foto: Aleš Beno/Finance

Redki, a problematični primeri

Poudarimo, da smo od vseh virov dobili informacijo, da je gospa problematična, da se kršitve ponavljajo, ni pa nobenega uradnega zaznamka, da ima gospa težave z zdravjem - o tem lahko vsi, vpleteni v dogajanje, le ugibajo, uradne institucije pa naj do zdaj tega ne bi zaznale. Odvetnika Francija Ježka smo vprašali, kaj lahko prebivalec, za katerega so taka dejanja v moteča, stori v primeru, da gre za človeka z zdravstvenimi težavami, ki pa pomoč odklanja, in s kakšnimi ovirami se pri želji po učinkovitejšem ukrepanju srečujejo institucije. 

Ježek pravi, da je ključni institut v takem primerzu odvzem poslovne sposobnosti. V primeru, da mu je ta odvzeta, privolitev državljana v zdravljenje ni več potrebna. A problem je po Ježkovem mnenju v tem, da instituta tisti, ki bi ga moral uporabljati, ne uporablja. Kot pojasnjuje, naj bi namreč postopke za odvzem po zakonu primarno sprožali CSD-ji, sekundarno pa lahko tudi svojci. O odvzemu nato na podlagi izvedenskega mnenja odloča sodišče.

Odvzem poslovne sposobnosti: ko CSD-ji zmrznejo

V primeru oseb, ki imajo težave z zdravjem, a pomoč odklanjajo, je ena od možnosti, če je človek moteč za okolico, odvzem poslovne sposobnosti, ki pa se ga CSD-ji iz finančnih razlogov le redko poslužujejo. Foto: Thinkstock A v praksi postopke v večini primerov sprožajo svojci, CSD-ji pa le redko. Zgolj občasno se tega instituta posluži kateri od večjih centrov, pravi. Razlog? "Težava je v tem, da je treba plačati izvedenca, CSD pa se upira, da bi to plačeval. Država jim za to namreč ne da denarja."

Da je praksa CSD vprašljiva, kaže tudi sicer že osem let staro mnenje varuha človekovih pravic, katerega je na problem ravnanja CSD pri odvzemu poslovne sposobnosti osebe tedaj opozoril Oddelek za psihiatrijo UKC Maribor. V konkretnem primeru je obravnavana oseba odklanjala pomoč CSD (podobno kot v primeru kamniške občanke). Na CSD so zato zaključili, da ji ne bi mogli pomagati, hkrati pa so svojcem predlagali, naj začnejo postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Kot so priznali, gre tudi za finančno vprašanje, saj je predlagatelj plačnik postopka.

Varuh je to prakso okrcal z navedbo: "Na odločitev CSD ne bi smeli imeti vpliva predvideni stroški postopka, temveč le strokovna ugotovitev, da pravic, koristi in varovanja osebnosti ni mogoče zavarovati kako drugače." Tudi Ježek meni, da je tu vloga CSD-jev ključna.

Zakonska zaščita, ki pa je redko v pomoč

Pred problematičnimi sosedi naj bi nas sicer ščitil stvarnopravni zakonik, ki v 73. členu določa:

Zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, morajo lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode.

Kdor meni, da je ta člen kršen, lahko teoretično proti kršitelju vloži tožbo. A odvetnik Franci Ježek pravi, da praksa kaže drugače. "Edino v blokih obstaja možnost izključitvene tožbe, kjer lahko ostali lastniki prisilno odkupijo stanovanje problematičnega soseda. A kot je meni znano, se to ne uporablja, saj se sodno kolesje vrti počasi. Vsi ti postopki so dolgotrajni, zato so za okoliške prebivalce le slaba tolažba."