Petek, 27. 10. 2023, 22.15
6 mesecev
1. NOVEMBER – DAN SPOMINA NA MRTVE
Prižgimo manj sveč – predniki nam ne bodo zamerili, potomci bodo pa hvaležni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,18
"Število prižganih sveč na grobu ne bi smelo biti merilo našega spoštovanja do pokojnih," so poudarili na ministrstvu.
Tradicionalno prižiganje nagrobnih sveč je v upadu. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja razmišljanje, da sveče – zlasti okoli 1. novembra – močno obremenjujejo okolje. Ko dogorijo, postanejo odpadek, tega se na leto nabere kar dva tisoč ton. Tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pred praznikom poziva k čim manjši uporabi nagrobnih sveč.
Lani smo kupili 3.992 ton nagrobnih sveč, od tega večino parafinskih. V primerjavi z njimi je bil delež elektronskih manj kot deset odstotkov. Leta 2021 je bilo od 4.177 ton sveč, danih na trg, skupaj zbranih za 2.064 ton odpadnih nagrobnih sveč. Od tega je bilo recikliranih 1.097 ton.
Podatki sicer kažejo, da se letna količina kupljenih nagrobnih sveč zmanjšuje. V dobrih desetih letih se je njihova količina skoraj prepolovila, v primerjavi z letom 2021 pa je upadla za štiri odstotke, kažejo podatki ministrstva.
Upad količine zbranih odpadnih nagrobnih sveč opažajo tudi v javnem podjetju Žale, ki upravlja največje ljubljansko pokopališče. "Poleg večje okoljske ozaveščenosti je vzrok tudi v pojavu alternativnih vrst sveč in drugih nagrobnih spominkov, kot so porisani kamenčki, figurice, leseni izdelki in podobno. Pa tudi pojav biorazgradljivih kompostabilnih sveč, ki se odlagajo v zabojnike za razgradljive odpadke. Kljub temu še vedno prevladujejo navadne parafinske sveče, sledijo jim baterijske in solarne sveče," pojasnjujejo.
Alternative nagrobnim svečam
Vzrok za upad prodaje nagrobnih sveč ni samo večja ozaveščenost o njihovem vplivu na okolje, pač pa tudi pojav biorazgradljivih kompostabilnih sveč, menijo na Žalah. "V manjši meri vpliva tudi spreminjanje navad novih generacij, ki manj obiskujejo pokopališča in raje prižigajo virtualne sveče na našem iskalniku grobov, torej s pomočjo računalnika ali pametnega telefona," opažajo na upravi največjega pokopališča v Sloveniji.
Stranke se lahko odločijo tudi za sveče iz odpadnega olja, ki imajo povratno stekleno embalažo. Kot nadomestki sveč so na voljo so tudi različni nagrobni spominki, kot so sveče iz lesa, izdelki iz kamna in podobno, naštevajo.
Noben odpadek ni dober odpadek
Odpadne nagrobne sveče so sestavljene iz ohišja, ki je običajno iz plastike ali stekla, kovinskega pokrovčka, ostankov voska in v primeru elektronskih nagrobnih sveč tudi iz elektronske komponente. Vsak tip ima tako prednosti kot pomanjkljivosti, pomembno pa je zagotoviti ustrezno zbiranje in predelavo odpadnih sveč pri izvajalcu, ki ima za to ustrezna dovoljenja.
Odstranjevanje odpadnih sveč lahko povzroča škodljive vplive na okolje, čeprav te sicer niso nevarne odpadek. Njihovo recikliranje sicer prispeva k ohranjanju naravnih virov in preprečevanju izpustov v okolje zaradi razpadanja ali sežiganja polivinil klorida.
Največje težave po navedbah ministrstva povzroča kopičenje odpadnih sveč pri upravljavcih pokopališč in izvajalcih občinske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, velike količine skladiščenih odpadnih nagrobnih sveč pa povečujejo tudi požarno ogroženost.
V premislek pred nakupom nagrobnih sveč:
"Število prižganih sveč na grobu ne bi smelo biti merilo našega spoštovanja do pokojnih," poudarjajo na ministrstvu. Obiskovalce pokopališč zato pozivajo, naj prižgejo čim manj sveč oziroma se temu v celoti izognejo. "Predniki vam ne bodo zamerili, potomci pa vam bodo za to hvaležni. Če pa želite na vsak način prižgati svečo, potem uporabite sveče, ki jih je mogoče znova napolniti, ali takšne z daljšim časom gorenja," so dodali.
Kam gredo odpadne sveče?
V skladu z uredbo o odpadnih nagrobnih svečah mora izvajalec gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov sveče prevzemati na prevzemnih mestih na ali ob pokopališčih. "Če pa površina pokopališča presega 15 hektarov, lahko upravljalec pokopališča odpadne nagrobne sveče oddaja neposredno zbiralcem. V Mestni občini Ljubljana (MOL) je takšno pokopališče Žale. Na drugih sedemnajstih pokopališčih v MOL sveče prevzema podjetje Voka Snaga. Vse zbrane sveče s pokopališč gredo v predelavo na Jesenice v podjetje Plastkom," so povedali v javnem podjetju Žale.
Vse odpadne sveče niso primerne za reciklažo
Pred leti so na Visoki šoli za varstvo okolja izdelali analizo vpliva najpogosteje uporabljenih sveč na okolje. Ugotovili so, da imajo elektronske LED nagrobne sveče še najmanjši vpliv, vendar pa so težavne za predelavo.
"Najlažje in najbolj učinkovito je reciklirati parafinske sveče, kjer lahko v celoti predelamo tako plastično ohišje kot ostanke parafina in preostale sestavne dele," pojasnjuje Mojca Korbar, direktorica podjetja Plastkom, ki je pooblaščeno za predelavo nagrobnih sveč. "Z elektronsko svečo je postopek bolj zapleten, zlasti pa dražji, saj je treba ločiti baterijo in jo predati pooblaščenemu podjetju, plastika PET gre v sežig, preostali materiali pa tudi niso primerni za reciklažo. Podobno je s steklenimi svečami, zlasti kadar je steklo zdrobljeno, takrat niso primerne za nadaljnjo predelavo," našteva Korbarjeva.
Tudi oni opažajo, da poraba nagrobnih sveč strmo upada. "Od lani je zbranih okoli 30 odstotkov manj odpadnih sveč. Približno 1.400 ton, medtem ko jih je bilo prej več kot dva tisoč," ocenjuje Korbarjeva.
Vsekakor je do okolja še najbolj prijazna rešitev, če nakupe nagrobnih sveč kar najbolj omejimo, umrlim pa spoštovanje izkažemo v naših spominih ali s simboličnim predmetom, kar je v zadnjih letih na slovenskih pokopališčih postalo precej priljubljeno.
