Pri Junckerju o srečanju s Cerarjem: Konstruktiven in prijateljski prvi obisk (video)

Predsednik vlade Miro Cerar je v pogovoru s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem o 300-milijardnem naložbenem načrtu izpostavil nekaj konkretnih projektov, ki jih želi vključiti Slovenija, zlasti ukrepe za protipoplavno zaščito in posodobitev železniškega križa, vključno z gradnjo drugega tira.

Iz Slovenije za devet milijard evrov ukrepov? O obsegu sredstev je po njegovih navedbah prezgodaj govoriti. Ministrstvo za finance pripravlja predlog različnih investicijskih ukrepov, ki bi jih Slovenija predlagala Evropski komisiji, in skupna vrednost bi lahko bila devet milijard evrov. Premier ob tem poudarja, da gre za zdaj le za osnutke in ideje.

Cerar pričakuje pozitivno oceno iz Bruslja Pomembna tema pogovora z Junckerjem so bili tudi proračunski načrti evrskih članic, ki jih mora Evropska komisija oceniti do konca meseca. Cerar je danes ponovil, da od komisije pričakuje potrditev, da je slovenski finančni načrt za leto 2015 ustrezen. "Za zdaj ni nobenih signalov, ki bi kazali nasprotno," je dejal.

Slovenija ne bo pristala na dvojna merila Premier je danes v pogovoru z Junckerjem v povezavi s tem izpostavil, da želi biti Slovenija enakopravno obravnavana glede proračunskega primanjkljaja in drugih finančnih oziroma fiskalnih meril. "Ne moremo pristati na dvojna merila, da bi bile večje države obravnavane drugače kot manjše," je poudaril.

Juncker se od izbruha luksemburške davčne afere ne pojavlja pred mediji V Junckerjevi tiskovni službi so po srečanju s Cerarjem sporočili le, da je bil to "konstruktiven in prijateljski prvi vljudnostni obisk slovenskega premierja". Čeprav je ob takšnih priložnostih običajna skupna izjava za javnost, Juncker po sestanku s Cerarjem ni želel pred novinarje. Na sploh se predsednik komisije od izbruha luksemburške davčne afere ne pojavlja pred mediji.

Predsednik komisije je deloval umirjeno in prepričljivo Cerar in Juncker sta se sicer dotaknila tudi te afere, a je po besedah predsednika slovenske vlade nista podrobno analizirala. Na vprašanje, ali se mu je zdel Juncker kaj na trnih, je Cerar odgovoril, da je predsednik komisije deloval zelo umirjeno in prepričljivo. "Mislim, da ima jasno vizijo. Ne glede na situacijo, ki se dogaja, sem prepričan, da se zaveda, da potrebujemo močno in učinkovito komisijo. Tudi jaz želim, da bi se to dogodilo, zato upam, da ta situacija ne bo povzročila kakšnih drugih procesov," je dejal Cerar.

Pred obiskom pri Junckerju, dopoldne po srečanju s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem, pa je Cerar tudi opozoril, da je dogovarjanje luksemburških oblasti z mednarodnimi korporacijami, ki omogoča izogibanje davkom, na kar so nedavno opozorili preiskovalni novinarji, resen problem, ki bo oslabil položaj Junckerja in komisije.

Schulz izrazil polno podporo Sloveniji in novi vladi Schulz in Cerar sta sicer danes po srečanju izpostavila pomen politične stabilnosti v Sloveniji in nasploh v EU za zagon rasti, delovna mesta in naložbe. Schulz je izrazil polno podporo Sloveniji in novi vladi ter izpostavil, da je v njihovem interesu, da sta država in vlada uspešni. "Potrebujemo stabilne vlade v stabilnih državah," je poudaril.

Premier se je na strani EU srečal še z evropsko komisarko iz Slovenije Violeto Bulc, ki je pristojna za promet. Dejal je, da komisarka Bulčeva ne more v svoji funkciji neposredno delovati za Slovenijo, bo pa pozorno spremljala dogajanje in bila na voljo za informacije, kolikor je to v njenem položaju dopustno.

Generalni sekretar NATA ceni Cerarjev obisk Na drugem koncu mesta je Cerar danes obiskal tudi generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga. To je sploh prvi uradni obisk slovenskega premierja na sedežu Nata. Generalni sekretar je izpostavil, da zelo ceni, da je prišel Cerar na obisk tako kmalu po prevzemu položaja, kar je zanj znamenje močne zavezanosti Natu. Srečanje je označil kot "odlično".

Generalni sekretar zavezništva je sicer izpostavil dragocen prispevek Slovenije v operacijah zavezništva, zlasti na Kosovu, ter opozoril na potrebo po krepitvi obrambnih izdatkov, zlasti za investicije, saj skupna obramba ni zastonj. Na sploh je poudaril, da morajo si morajo v skladu z zavezo na vrhu v Walesu vse zaveznice prispevati, da obrnejo trend krčenja obrambnih izdatkov.

Slovenija je še daleč od ciljev, ki jim ima NATO Zaveznice bi morale za obrambo namenjati dva odstotka bruto domačega proizvoda, petino obrambnega proračuna pa bi morale zagotavljati za investicije. Slovenija namenja za investicije le dva odstotka obrambnega proračuna, kar je najslabše od vseh zaveznic in daleč od Natovega cilja. Daleč je tudi od cilja dveh odstotkov BDP za obrambne izdatke.

Cerar je zatrdil, da bo Slovenija dosledno spoštovala odločitve valižanskega vrha, ki so ambiciozne, a nujne. Dokler bo gospodarski položaj težak, si bo vlada prizadevala, da se delež obrambnih izdatkov ne zmanjšuje še naprej. Ko se bo stanje izboljšalo, pa bo krepila sredstva za obrambo. Že sproti pa bo ustrezno prilagodila strukturo obrambnega proračuna, je zagotovil.

Slovenija bo še naprej podpirala Črno goro na poti k zavezništvu Slovenski premier je tudi opozoril, da Nato ne bi smel zanemariti Zahodnega Balkana, ki je strateško pomembna regija. Izpostavil je pomen Natove politike odprtih vrat in napovedal, da si bo Slovenija še naprej dejavno prizadevala za vabilo Črni gori v zavezništvo v prihodnjem letu.