Prekolesarimo svet za uspešnejše preprečevanje samomorov

Kot še poroča Mednarodna zveza za preprečevanje samomora (International Association for Suicide Prevention, IASP), vsakoletno število smrti zaradi samomora presega število smrti zaradi umorov in vojn skupaj.

Zaradi tega se je pod okriljem IASP 11. avgusta začela akcija Prekolesarimo svet, ki se konča 10. septembra, to je na svetovni dan preprečevanja samomora. Njeno geslo je "Preprečevanje samomora – ves svet povezan", ki odraža pomembnost povezav na različnih ravneh, tako strok, resorjev kot držav, za njegovo uspešno preprečevanje.

Akciji se prek Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Slovenskega centra za raziskovanje samomora, Slovenskega združenja za preprečevanje samomora in združenja OZARA pridružuje tudi Slovenija. Naša država se namreč glede umrljivosti zaradi samomora po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) iz leta 2010 v standardizirani stopnji umrljivosti zaradi samomora uvršča na osmo mesto, pred Finsko in za Latvijo.

Tveganje za samomor narašča s starostjo Po besedah dr. Saške Roškar, psihologinje in raziskovalke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je število samomorov v zadnjih desetih letih v Sloveniji precej upadlo. "Na začetku prejšnjega desetletja se je količnik samomora gibal okrog 29 na 100 tisoč (število umrlih na 100 tisoč prebivalcev zaradi samomora) in je do leta 2010 postopoma upadel na 20,3. Če to prenesemo v absolutne številke, to pomeni, da smo včasih zabeležili med 550 in 600 samomori letno, zdaj pa okrog 400."

Ob tem Roškarjeva pove, da je v zadnjih treh letih število samomorov nekoliko zraslo, saj je samomorilni količnik v letu 2013 znašal 21,76. Kljub temu so po njenih besedah te številke še vedno precej nižje od dolgoletnih povprečij.

Sicer pa tveganje za samomor narašča s starostjo, saj se z njo kopičijo tudi dejavniki tveganja, ki predstavljajo preplet bioloških, osebnostnih in socioloških vplivov. "Tveganje tako lahko poveča nezdravljena duševna motnja, pretekli poskus samomora, zloraba alkohola in drog, slab socio-ekonomski status, brezposelnost, nedavna sprememba zakonskega stana, kot sta na primer ločitev ali ovdovelost, osamljenost, starost, kronične bolečine in bolezni, težave v medosebnih odnosih, izguba smisla v življenju itd.," pojasni Roškarjeva.

Samomor pomeni tako željo po smrti kot tudi življenju V vsakem samomoru naj bi se skrivala tako želja po smrti kot tudi želja po življenju oziroma pomoči in nekakšni spremembi. In vprašanje je, kako prepoznati ta klic na pomoč, katerega jakost in jasnost se lahko zelo razlikujeta od človeka do človeka. Po besedah Roškarjeve svojo stisko lahko z okolico delijo prek neverbalnih znakov, torej vedenja, ali prek zelo jasnih izjav. "Med izjave, ki jih osebe velikokrat sporočajo okolici, spadajo na primer: dovolj mi je vsega, najrajši bi kar zaspal, želim si umreti, ne morem več in podobno. Če tovrstne izjave prihajajo od osebe, ki ima trenutno v življenju veliko stisk in težav, je dobro, da jo vprašamo po počutju, kaj misli s tem, ali ji lahko kako pomagamo, izrazimo lahko tudi našo skrb zanjo."

Nekateri ljudje pa stisk ne izražajo tako neposredno, ampak se te lahko kažejo prek njihovega vedenja. "Lahko dajejo vtis, da se poslavljajo, da nekam gredo, čeprav niso načrtovali, pišejo oporoko, razdeljujejo imetje, zlatnino, se umikajo v samoto. V spodbudo k razmisleku naj nam bo vsako dlje časa trajajoče vedenje, ki ni značilno za določeno osebo. V primeru, da imamo sami ali kdo drug občutek, da svojih težav ne zmoremo reševati, je najbolje, da čim prej poiščemo pomoč."

Kako pogoste so občasne misli na samomor? O samomoru je kadarkoli v življenju razmišljalo že 9,6 odstotka ljudi, kaže raziskava, ki so jo na reprezentativnem vzorcu 864 odraslih prebivalcev Slovenije naredili na NIJZ. Med temi je bilo več žensk kot moških. Prav tako je bil večji delež žensk kot moških v skupini, ki je kadarkoli v življenju imela izdelan načrt za samomor. Takšnih je bilo 2,1 odstotka. Samomor je že poskušalo narediti 1,3 odstotka vprašanih in v tej skupini razlik med spoloma ni bilo.

Samomor je običajno dlje časa trajajoč proces, ki se postopoma razvija iz negativne misli o sebi, svetu in prihodnosti. Sčasoma se te misli lahko stopnjujejo do samomorilnih mislih in samomorilnega namena ali celo samomorilnega poskusa. "Razvoj tega procesa lahko poteka različno hitro, odvisno od določene populacije. Pri starostnikih traja na primer dlje časa in je zato samomorilno vedenje bolj premišljeno. Nasprotno pa se pri mladih ta proces odvije veliko hitreje. Pri tej starostni skupini je samomor tudi največkrat impulzivno dejanje," pojasni Roškarjeva.

Kam po pomoč? Pri mladih dandanes tudi socialna omrežja vse bolj postajajo prostor, kjer nekdo v stiski lahko vedno najde nekoga za pogovor, kar jim daje občutek, da niso sami. "Znani finski suicidolog Lonnqvist pravi, da je vzpon oziroma uporaba socialnih omrežij eden izmed dejavnikov, ki so poleg preventivnih aktivnosti in boljšega razumevanja samomorilnega vedenja vplivali na upad samomorilnega količnika na Finskem, predvsem v bolj ruralnih, oddaljenih regijah." Vendar pa, tako pravi Roškarjeva, v nekaterih primerih informacije in pogovor na spletnih omrežjih ne bodo dovolj in bo potreben obisk strokovnjaka v živo.