Petek, 22. 9. 2023, 16.20
1 leto, 3 mesece
Predlog za preoblikovanje Vzajemne v nadaljnjo obravnavo v DZ
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Predlog določa, da Vzajemna svojemu ustanovitelju ZZZS vrne njegov vložek ob ustanovitvi, bodisi v denarju bodisi v delnicah. Določa tudi, da se zavarovancem Vzajemne izplačajo njihovi deleži oz. da dobijo delnice preoblikovane družbe. Upravičenci do delnic v novi delniški družbi bodo tako ZZZS in zavarovanci na dan 31. december 2023.
DZ, ki je v četrtek opravil prvo obravnavo vladnega predloga preoblikovanja zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, je danes sklenil, da je ta primeren za nadaljnjo obravnavo. Preoblikovanje v delniško družbo se bo odvilo, ker bo z letom 2024 ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki predstavlja osnovno dejavnost Vzajemne.
Do preoblikovanja Vzajemne v delniško družbo prihaja zaradi prenosa prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, ki ga bo v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s 1. januarjem 2024 začel zbirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Predlog določa, da Vzajemna svojemu ustanovitelju ZZZS vrne njegov vložek ob ustanovitvi, bodisi v denarju bodisi v delnicah. Določa tudi, da se zavarovancem Vzajemne izplačajo njihovi deleži oz. da dobijo delnice preoblikovane družbe. Upravičenci do delnic v novi delniški družbi bodo tako ZZZS in zavarovanci na dan 31. decembra 2023.
Cilj zakona je zavarovati interese vseh deležnikov
"Na ta način se bo uredilo premoženjskopravna razmerja med vsemi tremi deležniki. Več kot 700 tisoč zavarovancem Vzajemne se bo omogočilo pridobitev svojega deleža v Vzajemni, in sicer v obliki delnic oz. izplačil deležev pod določenimi pogoji. Obenem se ustanovitelju Vzajemne prepozna njegov ustanovitveni vložek, prav tako se po preoblikovanju omogoči nadaljnje poslovanje Vzajemne," je v četrtek povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
Zavarovanci bodo po predlogu prejeli vrednost svojega premoženja, ki ga imajo pri Vzajemni, če njihovi nominalni deleži ne bi presegli 70 evrov. "Proučili smo stroške, ki bi jih imetniki imeli v povezavi s trgovalnim računom za imetništvo delnic, in določili mejo 70 evrov, da ti stroški ne bi presegli vrednosti samih delnic," je pojasnil minister in dodal, da je cilj zakona zavarovati interese vseh deležnikov.
Andreja Kert je v imenu Svobode povedala, da se strinjajo s cilji in namenom zakona. Glede tega, da morajo zavarovanci, katerih vrednost deleža bo ocenjena na manj kot 70 evrov, v 15 dneh sporočiti, ali želijo, da se jim delež izplača, pa predlagajo razmislek o obratni poti. "Tisti, ki želi dobiti delnice, naj v tem roku sporoči, ostalim pa se delež izplača," je navedla.
Matej Tašner Vatovec iz Levice je ocenil, da je predlog "pomemben korak pri reševanju vprašanj, povezanih z zaključevanjem neslavne zgodbe o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju". Kot koalicija so se zavezali k njegovi ukinitvi, je spomnil. Soniboj Knežak pa je v imenu SD opozoril, da bo treba nekatere rešitve v zakonu premisliti, jih dodatno utemeljiti in ustrezno nadgraditi.
V SDS po besedah Suzane Lep Šimenko dvomijo o dobronamernosti predlagatelja, predvsem glede transparentnosti preoblikovanja. Menijo, da je predlog lahko sporen z vidika skladnosti z ustavo, saj določa prisilno preoblikovanje in jemlje pravico odločanja skupščini Vzajemne ter tako posega v ustavno varovano prosto gospodarsko pobudo. Po njihovem od družbe po preoblikovanju ne bo ostalo praktično nič.
V NSi so po besedah Jerneja Vrtovca ocenili, da gre pri predlogu za prestavljanje iz ene košare v drugo: "To bodo ljudje namesto pri plačevanju položnic občutili pri svoji plači." V obravnavi bodo imeli v NSi pred očmi predvsem člane Vzajemne oz. zavarovance, da dobijo čim več, ter to, da Vzajemna obstane. Glede oblikovanja rešitev je napovedal, da bodo v nadaljnjem postopku vlagali dopolnila.
