Petek, 29. 10. 2021, 17.49
2 leti, 6 mesecev
Predlog Levice o omejitvi dela zdravnikov brez podpore
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,23
13
Fotografija je simbolična.
Člani parlamentarnega odbora za zdravstvo so danes nadaljevali razpravo o popoldanskem delu zdravnikov. Predlaganih sklepov sklicateljev seje, poslanske skupine Levice, zadevali so omejevanje popoldanskega dela zdravnikov iz javnega sistema pri zasebnih izvajalcih, odbor ni podprl.
Odbor je razpravo na to temo začel že 20. septembra, a so jo takrat zaradi seje DZ morali prekiniti. Tudi tokrat so sodelujoči v razpravi delili različna mnenja o tem, kako zdravniki, ki so zaposleni v javnem zdravstvenem sistemu in popoldne delajo po pogodbi pri zasebnikih, delujejo na zdravstveni sistem.
Kot je danes dejal poslanec Levice Miha Kordiš, je "dvoživkarstvo" v zdravstvu težava, saj spodnaša javni zdravstveni sistem in aktivno ustvarja čakalne vrste. Je nepravično in neučinkovito, zato ga je treba po njegovem mnenju odpraviti.
Primer zdravnika, ki je operiral v Afriki
Opozoril je tudi na zlorabe, ki se pojavljajo, na primer evidentiranja delovnega časa na ortopedski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, medtem ko naj bi zdravniki v tem času delali pri zasebnikih, in primer mariborskega zdravnika, ki je operiral v Afriki, se tam okužil z novim koronavirusom, nato pa ob prihodu v Slovenijo pregledoval bolnike brez upoštevanja vrst.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je ob tem poudarila, da je vsak odklon od regularnega dela zaposlenih treba sankcionirati. Svoje delo morajo pri tem opraviti delodajalec in inšpekcijske službe.
Podjemne pogodbe
Hkrati pa je opozorila, da so zaradi pomanjkanja kadra in specialistov v Sloveniji izvajalci zdravstvene dejavnosti primorani sklepati podjemne pogodbe z zdravniki iz drugih javnih zavodov. Le tako namreč lahko opravljajo program oziroma pripomorejo k skrajševanju čakalnih vrst. Če bi imeli zdravniki, zaposleni v javnih zavodih, konkurenčno klavzulo, pa marsikatera bolnišnica ne bi mogla več zagotavljati 24-urne nujne pomoči.
Tudi poslanka SDS Mojca Škrinjar je poudarila, da mora biti v bolnišnicah dober nadzor nad tem, kaj zaposleni delajo, in naj se morebitne nepravilnosti oziroma kršitve sankcionirajo.
Čakalne dobe
Alenka Jeraj (SDS) pa je opozorila, da številne zdravniki popoldne delajo pri zasebnikih bistveno manj, kot si predstavljamo. Delajo tako kakšno popoldne v tednu, ne pa vsak dan.
Violeta Tomič (Levica) je opozorila, da se z zdravniki, ki delajo popoldne pri zasebnikih, ustvarjajo čakalne vrste pri javnih izvajalcih. Pri tem je navedla, da so na ortopedski kliniki UKC Ljubljana, kjer se je dogajalo lažno evidentiranje, opravili 320 posegov manj od načrtovanih. Hkrati pa, da so na tej kliniki najdaljše čakalne vrste v ortopediji.
Levica predstavila več sklepov
Levica je sicer pripravila nekaj sklepov, ki pa niso naleteli na večinsko podporo odbora. Tako so predlagali vladi, naj pripravi spremembe zakona, ki bi vključevale konkurenčno prepoved popoldanskega dela pri zasebnih izvajalcih za zdravnike, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih. Prav tako so predlagali, naj dohodke od dopolnilne dejavnosti obdavči skupaj z dohodki osnovnega dela, da pripravi pravno podlago za prepoved opravljanja zdravstvene dejavnosti kot samostojni podjetnik in da pripravi analizo stanja, iz katere bo razvidno, koliko dodatnih programov je potrebnih, da se skrajša čakalne vrste.
13