Pravniki različno o prepovedi fotografiranja sodnikov

Na vrhovnem sodišču pravijo, da lahko na podlagi določb zakona o kazenskem postopku predsednik vrhovnega sodišča izda dovoljenje za snemanje obravnav v kazenskih zadevah. Po določbah sodnega reda, ki to vprašanje dodatno ureja, je fotografiranje oziroma slikovno snemanje sodnikov ter članov senata brez njihovega soglasja prepovedano.

Varovanje zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, v tem primeru objavljanje fotografij, posnetih na javnih površinah, pa po besedah predstavnikov za stike z javnostjo na vrhovnega sodišča velja ne le za sodnike, temveč za vse državljane, pri čemer je pravna podlaga za dopustne posege v osebnostne pravice je običajno soglasje posameznika, v katerega pravice se posega.

Jerovšek opozarja na načelo javnosti sojenja "Zvečer po televiziji sodnika nikoli ne vidimo, vidimo pa vse druge udeležence obravnav. Mislim, da so ta pravila neustavna in nezakonita, ker so v nasprotju z zelo pomembnim načelom javnosti sojenja. Javnost sojenja pomeni videti tudi tistega, ki sodi. Imamo pa predpise, ki omogočajo sodniku, da prepove snemanje," poudarja nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek.

Jernej Letnar Černič s Fakultete iz državne in evropske študije opozarja, da so sodniki nosilci javnih funkcij in da je glede na sodno prakso evropskega sodišča za človekove pravice pravica do zasebnosti pri nosilcih javnih funkcij manj varovana. "Fotografije ustavnih sodnikov so objavljene na spletni strani, zato ne vidim razloga, da bi se drugi sodniki skrivali," je sklenil.

Pirnat: Javne funkcije niso enake "Treba je vedeti, da so javne funkcije različne. Politične funkcije, ki vključujejo javno delovanje, vključujejo tudi odpoved določenemu delu zasebnosti. Pri sodnikih bi težko rekel, da je to javno delovanje tako intenzivno," pa na drugi strani pojasnjuje pravnik Rajko Pirnat.

"Mislim, da funkcija sodnika ni take narave, da bi se zasebnosti odpovedal enako kot politični funkcionar, ki nenehno nastopa v medijih," je še dodal.