Pravniki o zadevi Thompson: Država ljudem zanika osnovne pravice

Upravna enota Maribor je dva dneva pred predvidenim koncertom hrvaškega pevca Thompsona koncert prepovedala. Organizator koncerta Milan Trol se je zoper prepoved pritožil na ministrstvo za notranje zadeve in na upravno sodišče.

Organizator prepovedanega koncerta se je pritožil na vrhovno sodišče, ki je odločilo, da je sodnica upravnega sodišča Vlasta Švagelj Gabrovec nezakonito zavrgla tožbo, s katero je Trol zatrjeval, da je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) njemu, Thompsonu in kupcem vstopnic kršilo ustavne pravice s tem, da je po prepovedi koncerta zavlačevalo z odločitvijo o pritožbi.

Tako sodnica zdaj znova odloča, ali je MNZ s počasnim obravnavanjem pritožbe kršilo ustavne pravice organizatorju koncerta, glasbeniku in kupcem vstopnic.

MNZ: Do kršitve pravic bi lahko prišlo le ob prepovedi shoda

Država, ki jo v postopku zastopa MNZ pod vodstvom Vesne Györkös Žnidar, v odgovoru na tožbo trdi, da bi do kršitve človekovih pravic lahko prišlo le s prepovedjo shoda. Ker pa je šlo za prireditev, ne more priti do kršitve teh pravic in jo zato država lahko prepove, meni MNZ. "Pravica do izražanja mnenj in stališč se namreč uresničuje s pravico do organizacije in udeležbe na javnem shodu."

"Prav tako menimo, da tožniku ni bila kršena človekova pravica do zbiranja oziroma do organiziranja javne prireditve, saj je organizator navedeno pravico uveljavil s tem, ko je prijavil javno prireditev, vendar pa je bila prijava prireditve zaradi razlogov, navedenih v odločbi prvostopnega organa /…/, prepovedana," je MNZ zapisalo v odgovoru na tožbo.

Toplak, Teršek, Avbelj: Taka argumentacija odraža popolno nerazumevanje prava

"Država ljudem zanika osnovne pravice, ki jih imamo vsi in povsod, na ulici, v gostilni, doma in seveda tudi na športnih ali glasbenih prireditvah," opozarja izredni profesor za ustavno pravo na Univerzi v Mariboru in na Alma Mater Europaea Jurij Toplak. "Take neumnosti, da jo imamo le na shodih, ne slišimo niti od študentov v prvem letniku pravne fakultete. Če bi to bila izjava študenta, bi bilo smešno. Če je to stališče države, pa ni smešno. Je zastrašujoče," meni Toplak.

Da to odraža osnovno nerazumevanje prava in človekovih pravic, meni tudi izredni profesor prava na Univerzi na Primorskem Andraž Teršek. "Osebe s takšno nesposobnostjo razumevanja prava, mišljenja prava in uradniškega odločanja absolutno in prav zagotovo ne bi smele biti in ostati na takšnem delovnem mestu," je prepričan Teršek, ki se ob tem sprašuje, kako je kaj takega sploh mogoče.

"Predstavljena argumentacija MNZ v odgovoru na tožbo je ustavnopravno povsem nevzdržna in si je ne bi privoščil niti študent prvega letnika z velikim neznanjem ustavnega prava. Skrb vzbujajoče je, da ljudje na tako odgovornih funkcijah kažejo tako veliko pravno neznanje," opozarja tudi izredni profesor za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije Matej Avbelj.