nepremičnine
Sreda, 7. 11. 2018, 16.16
6 let, 1 mesec
"Pozor: Ne želim stanovati z migranti, geji in delavci iz juge!"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
54
Leta 2013 je zagovornik enakih možnosti diskriminacijo do tujcev dokazal z raziskavo med nepremičninskimi agencijami.
Na spletni strani za objavo nepremičninskih oglasov se je pojavil oglas, v katerem "urejen zaposlen moški" išče sostanovalca ali sostanovalko, sostanovalki sta lahko tudi dve, ki ima rad oziroma rada lepo stanovanje. Oglas sklene z zapisom "Pozor: Ne želim stanovati z migranti, geji in delavci iz juge!", pri čemer gre za večkratno neposredno diskriminacijo. Na portalu sicer vsak dan posredujejo pri najmanj 20 oglasih s sporno vsebino.
Oglas je bil izbrisan kmalu po objavi. Kot so nam dejali na uredništvu portala Nepremicnine.net, je uporabnik objavo izbrisal sam po prijavi spornega oglasa.
Vsak dan posredujejo pri najmanj 20 spornih oglasih
Na portalu vsak dan posredujejo pri najmanj 20 oglasih s sporno vsebino. "Takšnega uporabnika obvestimo, da mora vsebino popraviti oziroma jo umakniti. Če tega ne stori, ga pri utemeljenih vzrokih izključimo. Letno je teh primerov najmanj 600. Utemeljenih je približno 20 odstotkov," so pojasnili z uredništva portala Nepremičnine.net.
Kot pravijo, vse oglase pregledajo in jih po odobritvi uredništva objavijo. Za pregled oglasov imajo zaposleno osebo, ki se ukvarja samo s tem področjem. Na njihovi strani se objavi okoli 10 tisoč novih oglasov, letno okoli 100 tisoč. A kot pojasnjujejo, je v to število vključenih tudi več enakih oglasov, ki jih ljudje vpišejo, čez čas umaknejo in nato pozneje spet vpišejo.
"Diskriminatornih oglasov je, upoštevajoč skupno število oglasov, izjemno malo, se pa včasih pojavi kakšen, mogoče enkrat na mesec ali še manj pogosto," so še dodali.
"Pri tem oglasu gre za večkratno neposredno diskriminacijo"
"Bojim se, da gre na slabše, zlasti zaradi fobije pred migranti in begunci," meni Boštjan Verlič Šetinc.
"Tu gre očitno za nekoga, ki ga ni sram ali strah posledic in določa pogoje za najem stanovanja, ki so direktno diskriminatorni. Pri spornem oglasu gre za primer večkratne neposredne diskriminacije zaradi državljanstva (in etničnega porekla oziroma rase) ter spolne usmerjenosti," je navedbo v oglasu komentiral nekdanji zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc, vodja Društva za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije.
Vernik Šetinc meni, da takšni in podobni oglasi kažejo na to, da nadzornih mehanizmov, ki bi se s tem ukvarjali, ni dovolj oziroma so neučinkoviti, zato se nikomur ni treba bati posebnih posledic takšnih zapisov.
Kot pravi, se pri nepremičninskih oglasih veliko diskriminacije dogaja v naslednji fazi, ko takih kriterijev sicer ni zapisanih, a lastnik pri izbiri kandidatov tako ravna.
"Oglas je enako diskriminatoren kot slovenski Stanovanjski zakon"
Vernik Šetinc ob tem opozarja na dejstvo, da diskriminatorni oglasi niso največja težava. Diskriminacijo dopuščamo na primer v razpisih stanovanjskih skladov, kjer so pogoji pogosto postavljeni tako, da bi jih tujci težko izpolnjevali.
Diskriminacijo pa imamo zapisano tudi v zakonih, na kar nas že več let opozarjajo tuje institucije, a stanje ostaja nespremenjeno. "V mojih očeh je oglas, o katerem se pogovarjamo, povsem enako očitno diskriminatoren kot Stanovanjski zakon (SZ-1). Ta pravi, da so do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine, države, javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki ga izda minister.”
Kot meni Vernik Šetinc, je določba zelo očitno v nasprotju s prepovedjo diskriminacije zaradi državljanstva ter rasne diskriminacije, ker kot pogoj za uživanje navedene pravice dostopanja do javnega fonda neprofitnih stanovanj brez utemeljenega razloga določa državljanstvo, s tem pa nedopustno posega v pravico do enakega obravnavanja.
Državo opozarjajo mednarodni mehanizmi, a sprememb ni
"Določba od možnosti najema neprofitnih stanovanj ne izključuje prav vseh tujcev, saj SZ-1 ob pogoju vzajemnosti pogoje izenačuje za državljane članic Evropske unije. Vendar se v učinkih jasno pokaže, da izključuje zelo veliko, celo pretežno večino tujcev, ki živijo v Sloveniji, med drugim pa tudi prav tiste ljudi, ki bi morali biti do teh ugodnosti oziroma socialnih korektivov praviloma le še bolj, ne pa manj upravičeni," meni Verlič Šetinc in dodaja, da so med njimi zlasti tudi begunci, torej osebe s priznano mednarodno zaščito oziroma dodeljenim azilom, ter osebe brez državljanstva.
"Država torej na sistemski ravni daje prav uničujoče slab zgled in se celo sama vede kot trdovratni kršitelj, saj jo s tem vprašanjem soočajo mednarodni nadzorni mehanizmi že celo vrsto let, na primer sistem OZN po posameznih paktih in konvencijah, Svet Evrope po posameznih konvencijah, Evropska socialna listina, ECRI in tako dalje, pa se prav nič ne premakne," je kritičen Vernik Šetinc.
Tujcem niso želeli oddati stanovanja
Leta 2013 se je Zagovornik načela enakosti skupaj z inštitutom Ekvilib odločil, da z metodo situacijskega testiranja preverijo, kako pogosta je v praksi rasna diskriminacija na trgu najemnih stanovanj, pri tem pa so sodelovali tudi v vseevropski testni kampanji proti rasni diskriminaciji pod okriljem organizacije European Grassroots Antiracist Movement – EGAM. To sicer izvedejo vsako leto, v letu 2013 pa so se kampanje udeležile nevladne organizacije iz Slovenije, Češke, Srbije, Francije ter Italije.
V praksi so v Sloveniji primerjali, kako nepremičninske agencije ravnajo, če se za posamezno stanovanje zanima oseba tujega rodu, torej oseba, ki ima drugačen naglas, ime afriškega porekla, srbsko, makedonsko, latinskoameriško ime ali tuje državljanstvo. Vzporedno so preverjali, kako obravnavajo osebo slovenskega rodu, ki po istem stanovanju povprašuje hkrati, na primer z zamikom nekaj ur. Ob tem sta imeli obe osebi primerljive dohodke, zaposlitev, spol, edina bistvena razlika je bila torej le v poreklu oziroma narodnosti.
Boštjan Vernik Šetinc opozarja na dejstvo, da diskriminatorni oglasi niso največja težava. Diskriminacijo dopuščamo na primer v razpisih stanovanjskih skladov, kjer so pogoji pogosto postavljeni tako, da bi jih tujci težko izpolnjevali. Diskriminatoren je tudi Stanovanjski zakon.
Kot so navedli v svojih izsledkih raziskave, je bil rezultat kampanje skrajno skrb zbujajoč. Več kot tretjina prebivalcev, ki niso domačini v navedenih evropskih državah, leta 2013 ni moglo do stanovanja po lastni izbiri, ker so bili diskriminirani zaradi svoje rase oziroma etničnega porekla. V Sloveniji je bilo tako v 32,5 odstotka primerov poizvedb, pri tem, da so preverjali le ravnanje agencij.
Rezultat bi bil na trgu zasebnih ponudnikov veliko slabši
Podatki so najslabši v češkem primeru, kjer so preverjali obravnavo Romov – kar v 62,5 odstotka primerov so zaznali diskriminacijo, stanje pa je kritično tudi v Franciji, kjer do stanovanja v 45 odstotkih primerov ne bi mogli priti temnopolti kandidati in osebe arabskega porekla.
Za Slovenijo so v izsledkih zapisali, da bi bil lahko rezultat na trgu zasebnih ponudnikov še mnogo slabši, saj je "upravičena domneva, da bi morala agencije ravnati z večjo stopnjo skrbnosti in se posebej dobro zavedati zakonodaje, ki prepoveduje diskriminacijo".
Za tujca je bilo stanovanje oddano, Slovencu so ga pozneje z veseljem ponujali
V tretjini primerov so tujcu agencije že vnaprej neresnično pojasnile, da je stanovanje že oddano, ali pa so osebe obravnavali bistveno slabše. Nekateri ponudniki so bili zelo neprijazni, v nekaj primerih so omenili, da bo najemnina dražja, v enem primeru je agencija prostodušno povedala, da se lastnik ne bi strinjal. Nasprotno pa so osebi slovenskega rodu agenti isto stanovanje naknadno, v zamiku nekaj ur, brez omejitev ponujali, bili so prijazni in ustrežljivi, so ugotovili z raziskavo.
"Zanimivo bi bilo primerjati, kaj se je zgodilo v teh petih letih od raziskave. Bojim se, da gre na slabše, zlasti zaradi fobije pred migranti in begunci," je še dodal Verlič Šetinc.
Leta 2015 so podobno raziskavo naredili za primer istospolno usmerjenih najemnikov oziroma istospolnih parov. Diskriminacijo so odkrili v približno 10 odstotkih primerov.
Danes te metode situacijskega testiranja za proučevanje diskriminacije ne uporabljajo le aktivisti, ampak celo vlade, na primer za raziskave stanja na terenu, v ZDA že od sedemdesetih let.
Leta 2015 so podobno raziskavo naredili za primer istospolno usmerjenih najemnikov oziroma istospolnih parov. Diskriminacijo so odkrili v približno 10 odstotkih primerov.
54