SiolNET. Novice Slovenija
0,91

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Povprečen zapornik je moški, ropar ali vlomilec, star med 30 in 40

0,91

termometer

Zapor, pripor, ječa, celica
Foto: Thinkstock

Povprečen slovenski zapornik je moški, ki sedi zaradi premoženjskih deliktov, in je v svojih 30. letih, kaže statistika. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je namreč pred dnevi objavila letno poročilo, ki ponuja številne zanimive podatke. Med drugim tudi to, da je bilo med obsojenci, ki so bili lani zaprti, le 187 žensk oziroma skupno 8,3 odstotka, a je delež višji kot leta pred tem.

Povprečno število zaprtih se je lani znižalo v primerjavi z leti pred tem, vsak dan smo imeli zaprtih skoraj 1.348 ljudi. Poleg zaprtih obsojencev se med zaprte prišteva tudi pripornike, tiste v hišnem in vikend zaporu, sodno pridržane ... Rekord smo dosegli leta 2014, ko je bilo vsak dan povprečno zaprtih več kot 1.500 ljudi.

Vseh, ki so bili lani zaprti, pa je bilo skupaj 3.566, od tega 280 žensk. Velika večina med njimi je obsojencev, 2.253 (187 žensk), 135 je bilo takih, ki so prestajali vikend zapor, ali pa jim je sodišče zaporno kazen dovolilo prestajati doma.


Preberite še:

Je hrana v zaporih res tako slaba? #video
Zaporniki državo letno stanejo 39 milijonov evrov #video


Največji slovenski zapor je na Dobu, v njem je zaprta več kot tretjina vseh obsojencev. Največji slovenski zapor je na Dobu, v njem je zaprta več kot tretjina vseh obsojencev. Foto: Matjaž Rušt Slaba polovica vseh zaprtih obsojencev za zapahi ni bila prvič. Delež povratnikov je med moškimi višji kot pri ženskah, na splošno pa ta trend malenkostno upada, opažajo v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.

Največji slovenski zapor je na Dobu, zajema kar 35 odstotkov vse zaporske populacije. Tam so tudi obsojenci, obsojeni na daljše kazni. Med njimi vseh 16, ki prestajajo najdaljšo, 30-letno zaporno kazen. V Sloveniji sicer poznamo še institut dosmrtnega zapora, ki se lahko izreče za najmanj dva umora, vendar doslej te kazni še niso izrekli.

Ko zaprti oddelek ni dovolj

V nekaterih primerih ni dovolj, da obsojenci kazen prestajajo na zaprtem oddelku, ampak je zanje potreben še strožji režim. Takih primerov je bilo lani 138. V večini zato, ker so ti obsojenci huje motili preostale, okoli 20 primerov pa je bilo takih, da so obsojence premestili, ker so jih ogrožali drugi. Pet obsojencev so v strožji režim premestili, ker so bili izrazito begosumni.

Dve tretjini obsojencev prestajata kazni do treh let, najpogosteje med letom in dvema zapora. Je pa 15 odstotkov takih, ki so jim dosodili kazen med tremi in petimi leti ter 13 odstotkov, ki jih je doletela kazen med petimi in desetimi leti zapora.

Večina obsojencev se je sicer za zapahi znašla zaradi premoženjskih deliktov, torej ropov, vlomov, goljufij in podobno. Kar polovica obsojenih sedi zaradi teh kaznivih dejanj. Sledijo nasilna kazniva dejanja, torej napadi, poškodbe ...

Med zaporniki tudi 70-letniki

In koliko so zaprti obsojenci povprečno stari? Kar tisoč zapornikov, torej 44,4 odstotka, je starih med 27 in 39 let. Sledijo še starejši, tisti med 39 in 49 leti - slaba četrtina je takih. So pa tudi zelo mladi in starejši. Po 4,5 odstotka zapornikov je štelo le med 18 in 23 let oziroma od 59 do 69 let. Dober odstotek zaprtih je bilo še starejših.

Njihova izobrazbena strukutra je pestra. Zaprti so tako taki, ki ne znajo brati in pisati ter računati (lani jih je bilo 46) kot ljudje z dokončano visoko šolo ali fakulteto (67). Takih, ki so hodili zgolj v osnovno šolo, pa jo bodisi dokončali ali ne, je bilo kar 919. A večina je le hodila v srednjo šolo, čeprav je nekateri niso dokončali. Kar 400 zapornikov se je lani med prestajanjem kazni izobraževalo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 11
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin