SiolNET. Novice Slovenija
0,40

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Povojno nasilje: do odškodnine do zdaj upravičenih skoraj 35 tisoč ljudi

0,40

termometer

Andreja Valič Zver
"Žrtve si zaslužijo spomin, resnico in pravico," je dejala direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver. Foto: STA

Študijski center za narodno spravo je predstavil delo vladne komisije za izvajanje zakona o popravi krivic in spletno stran Zakladnica spominov, ki prinaša pričevanja nekdanjih političnih zapornikov in njihovih svojcev. Skupno je bilo do zdaj do odškodnine upravičenih 34.783 ljudi, komisija pa ocenjuje, da je upravičencev trikrat več.

"Žrtve si zaslužijo spomin, resnico in pravico," je v uvodnem nagovoru dejala direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, ki je poudarila, da je skupna rdeča nit obeh predstavitev človek, ki je trpel, ki je bil mučen ali umorjen.

Žale Novice Na Žalah zavračajo obtožbe o nespoštovanju do pokojnih Romov

Izvensodno likvidirali 18.281 Slovencev in več kot 100 tisoč pripadnikov drugih narodov

Predsednica komisije vlade za izvajanje zakona o popravi krivic Majda Pučnik Rudl je na podlagi podatkov iz različnih publikacij predstavila statistične podatke povojnega komunističnega nasilja. Kot je dejala, je bilo v nasprotju s pravili pravne države usmrčenih 18.281 slovenskih vojnih ujetnikov in civilistov in več kot sto tisoč pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov, tudi žensk in otrok.

"Tako imenovane razredne sovražnike so strpali v zapore. Bilo je osem večjih in več manjših koncentracijskih taborišč, štiri kazenska taborišča za prisilno delo, 20 taborišč za poboljševalno in družbeno koristno delo," je dejala Pučnik Rudlova. Ob tem je navedla še 25 tisoč političnih zapornikov, blizu 60 tisoč nasilnih razlastitev premoženja, hkrati je bilo v Avstrijo izgnanih okoli deset tisoč  predstavnikov nemške narodne manjšine.

Po drugi svetovni vojni je bilo pri nas izvensodno likvidiranih 18.281 slovenskih vojnih ujetnikov in več kot 100 tisoč pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov, tudi žensk in otrok. Po drugi svetovni vojni je bilo pri nas izvensodno likvidiranih 18.281 slovenskih vojnih ujetnikov in več kot 100 tisoč pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov, tudi žensk in otrok. Foto: Matic Tomšič / Thinkstock

Več kot sto po večini premožnih slovenskih družin je bilo izgnanih v Avstrijo, 215 madžarskih družin v letih 1948 in 1949 pa iz vasi Petišovci, je še dejala in dodala, da o dejstvu, da za številne po koncu vojne ni bilo svobode, priča tudi podatek o več kot 60 tisoč beguncih, ki so od konca vojne leta 1945 bežali pred nasiljem in se razselili po svetu.

Huda Jama Novice Vlada odgovorila Tanku: V skladu z zakonom je urejenih 168 prikritih vojnih grobišč

Do odškodnine je bilo doslej upravičenih 34.783 ljudi

V nadaljevanju je Pučnik-Rudlova predstavila delo komisije, ki različnim osebam na podlagi vložene zahteve podeljuje tri različne statuse: status bivšega političnega zapornika, žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja ali njenega svojca. Komisija na osnovi teh statusov odloča tudi o pravici do odškodnine in pravici do priznanja pokojninske dobe.

Obe pravici mora posameznik nato na podlagi zahteve izvršiti na Slovenskem državnem holdingu za pridobitev odškodnine in na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za priznanje pokojninske dobe. Hkrati je mogoča tudi revizija pravnomočne obsodilne kazenske sodbe, izdane med letoma 1945 in 1990 na ozemlju Slovenije.

Komisija je med letoma 2001 in 2018 obravnavala 27.455 zadev. Status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja je priznala 6.841 osebam, status nekdanjega političnega zapornika 21.149 osebam. Priznala je tudi 15.453 statusov svojcev žrtev povojnih pobojev. 

Skupno je bilo tako do odškodnine upravičenih 34.783 ljudi, med katerimi številni niso oddali vloge, da se jim odškodnina odmeri in izplača, prizadevali so si le za povrnitev dobrega imena, je povedala predsednica komisije. Po oceni komisije je kljub temu vlogo za priznanje statusa oddala le slaba četrtina upravičencev.

Spominska slovesnost na Teharjah Novice Cukjati na Teharjah: Slovenija je še vedno ujeta v sovraštvo in izključevanje

Spletna stran s pričevanji žrtev in njihovih svojcev

Spletno stran Zakladnica spominov sta predstavili njeni urednici Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič, ki sta povedali, da je njen namen dati možnost spregovoriti žrtvam in njihovim svojcem, pa tudi ozaveščanje. Ob tem sta poudarili, da gre tudi za bogato študijsko in raziskovalno gradivo.

Spletna stran, ki je nastala konec lanskega leta, ponuja okrog 400 videoposnetkov, zvočnih in pisnih pričevanj v slovenskem in angleškem jeziku. Gre za pričevanja iz Severne in Južne Amerike ter Evrope, ki globlje predstavljajo dogodke iz nedavne slovenske zgodovine, med katerimi je veliko spominov na prva povojna leta in povojno begunsko problematiko.

Komentarji

3

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • bleferji / 16.04.2019. ob 16:00 +5 - 1

    Andreja, a ni že dovolj te tvoje glume, doma si rekla staršem, da greš k zobozdravniku, v resnici pa si šla rodit, se pravi, da si zatajila svojega prvorojenega lastnega otroka pred resnico !!! ?? Kakšno sprenevedanja in ti sedaj vodiš in tolmačiš nekaj o zgodovini, kaj te ni sram ??

    +5 - 1
  • JureMlinar / 18.04.2019. ob 16:56 +1 0

    par ljudi se trudi, da bi vrnili obraz in dostojanstvo tistim, ki so jih rdeči huni oropali vsega. ampak za potomce hunov je tudi to preveč. kdor je sam poden, vse vidi kot poden.

    +1 0
  • Štajerka / 17.04.2019. ob 09:46 +1 - 1

    Kdo bo pa nam dal odškodnino za izdaje in izgon naših staršev v taborišče. Dajte se Valičeva ukvarjat raje s problemi,ki so trenutno aktualni...revščino,šolstvom itd.Če pa to ne zmorete ,pa dajte mir in se ukvarjate s čim, kar bo koristilo naši družbi in ne princu teme .

    +1 - 1
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin