Cukjati na Teharjah: Slovenija je še vedno ujeta v sovraštvo in izključevanje

Po besedah Franceta Cukjatija je usodna politična izključevalnost, ki je bila zakoličena že leta 1941, svoj novi vrh dosegla prav v letošnjem volilnem letu. Kot je namreč nekoč boljševike povezovalo sovraštvo do pripadnikov evropske krščanske kulture, tako je zdaj tudi vse leve stranke povezalo le sovraštvo do tistih, ki so jih na neki način razglasili za notranje sovražnike, ker se zavzemajo za slovenski narod in spoštovanje zahodne evropske kulture, je dejal Cukjati.

Cukjati: Izključevalnost je rak družbenega organizma

Po besedah nekdanjega poslanca SDS to predstavlja nepovratno samodestrukcijo naroda, saj je zgodovina človeštva že velikokrat dokazala, da je izključevalnost tisti rak družbenega organizma, zaradi katerega narodi propadajo.

Udeleženci vsakoletne slovesnosti na Teharjah niso tam samo zato, da prižgejo svečko in se poklonijo žrtvam komunističnega terorja, je dejal Cukjati, pač pa tudi zato, da se uprejo vsem poskusom nadaljnjega prikrivanja resnice in zločina, ki je bil storjen nad slovenskim narodom: "Da se upremo vsem manipulacijam laži in vsem poskusom sodnega pregona novinarjev, ki imajo pogum, da spoštujejo resnico. Zavedamo se namreč pomena resnice za bodočnost slovenskega naroda."

France Cukjati je na Teharjah poudaril, da je Slovenija še vedno ujeta v sovraštvo in izključevanje. Foto: STA ,

Lipovšek: Narod, ki zanika preteklost, nima zdrave sedanjosti in svetle prihodnosti

Tudi letošnjo spominsko slovesnost je nekaj sto udeležencev začelo z mašo, ki jo je znova daroval odhajajoči celjski škof Stanislav Lipovšek. Ta je ob koncu maše blagoslovili nov križev pot, ki so ga postavili ob poti od vhoda v grobišče do cerkve svete Ane.

Lipovšek je v pridigi spomnil, da je minilo 73 let od konca druge svetovne vojne, od katerih jih je 50 minevalo v prisilnem molku in načrtnem prikrivanju resnice o medvojnem in povojnem dogajanju, o čemer grozljivo priča 600 ter več večinoma še neurejenih morišč in grobišč po raznih krajih naše domovine.

Upokojenega celjskega škofa vendarle veseli, da vse bolj zori prepričanje, da družba in narod, ki zanika ali ima neurejeno preteklost, nima zdrave, rodovitne in ustvarjalne sedanjosti, pa tudi ne svetle prihodnosti. Hvaležen je vsem, ki so poskrbeli, da je le stekel proces postopnega urejanja morišč in grobišč po državi.

Odhajajoči celjski škof Stanislav Lipovšek je poudaril, da je sprava s preteklostjo mogoča le, če smo pripravljeni odpuščati. Foto: STA ,

Za trajen in resničen mir ter prihodnost naroda je po njegovem mnenju nujno potrebna sprava s preteklostjo, ki pa je mogoča le, če smo pripravljeni odpuščati. Pogoj za to pa je, da smo pripravljeni priznati resnico, pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča, je še dodal Lipovšek.

Večino zajetih so usmrtili brez sojenja

Na območju nekdanjega nemškega vadbenega centra na Teharjah so po končani vojni začasno namestili zajete domobrance, vojake, civiliste, žene in otroke, ki so jih zavezniki skupaj z ubežniki in begunci iz Hrvaške in Srbije zaustavili na Koroškem in jih potem izročili novi partizanski oblasti.

Večino od njih so brez sodbe usmrtili, in sicer delno v bližini taborišča v Bukovžlaku ali v bližji okolici Celja, še več pa so jih od tu odpeljali v smrt v Hudo Jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika.

Na mestu nekdanjega taborišča so leta 2004 odprli spominski park, ki je, kot opozarjajo v teharski župniji, še vedno nedokončan. Krivdo za to pripisujejo tudi pomanjkanju politične volje.