Poslanci potrdili redefinicijo minimalne plače, delodajalci razburjeni

Uveljavljeno bo načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, priznan in izplačan dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo, ki se bo poleg nadurnega dela dodal na bruto minimalno plačo.

"S sprejemom novele se po 20 letih odpravlja neenaka obravnava delavcev, ki opravljajo svoje delo v neugodnem delovnem času," je v ponedeljek pred poslanci ponovila predstavnica predlagateljev redefinicije minimalne plače, izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje.

Minimalna plača je plačilo za redno delo, dodatki so izvzeti Z uveljavitvijo te spremembe se bo Slovenija po besedah Pojetove "vsaj delno približala ureditvi v drugi državah Unije in odločitvam Evropskega sodišča, ki je v preteklosti že večkrat opredelilo, da mora minimalna plača predstavljati plačilo za redno delo, dodatki pa morajo biti izvzeti in dodani nanjo".

Podobno je povzela tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je poudarila, da "trenutna definicija minimalne plače, če izvzamemo Hrvaško, predstavlja in je unikum v Evropi, saj v osnovo vključuje tudi dodatke za delo v posebnih pogojih".

Predlog, ki ga je podprla tudi vlada, je razburil delodajalce Ob tem je ponovila tudi obžalovanje vlade, da predlog sprememb ni bil sprejet v dogovoru s socialnimi partnerji. "V konstruktivnem socialnem dialogu bo treba najti skupno rešitev za zagotavljanje višine minimalne plače kot podstati za plačno politiko in dostojnost dela ter na drugi strani z vidika stroškov dela kot elementa konkurenčnosti našega gospodarstva," je poudarila.

Predlog, ki ga je v parlamentarno proceduro s podpisi volivcev vložilo sedem reprezentativnih sindikalnih central, že vse od začetka namreč razburja delodajalce.

"Odločitev bi lahko bila usodna za številna delovna mesta" V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), verjamejo, da bi lahko bila današnja odločitev usodna za številna delovna mesta v panogah z nižjo dodano vrednostjo na zaposlenega, ki hkrati tekmujejo na globalnem trgu.

Namesto redefinicije so v zbornici predlagali davčno reformo s ciljem razbremenitve stroška dela, se pravi z nižjimi dajatvami na plače zaposlenih, tudi pri minimalni plači, kar bi omogočilo višje neto plače. "Razliko bi država zapolnila z istočasno izvedbo strukturnih reform, ki bi zagotovile bolj optimalno javno porabo," dodajajo.

Poleg tega opozarjajo, da trenutne razmere v ničemer ne sledijo izjavam vlade, ki je obljubljala znižanje stroškov dela.

"Kazanje sindikalnih mišic in strah vlade pred sindikati" Še bolj oster pa je bil generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer. Meni, da je "redefinicija minimalne plače posledica nespoštovanja socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016"; kršili so ga sindikati in vlada.

"Toliko o spoštovanju pravne države, ki jo je vladajoča koalicija tako poudarjala pred in po volitvah. Načelnost na račun drugih je naša politična stvarnost," je bil oster Antauer, ki meni, da je redefinicija "nesistemska, parcialna in všečna poteza".

Meni, da bo posledica redefinicije, da delavci neto ne bodo imeli večjih koristi, proračun pa precejšnje. "Ta projekt vidim bolj kot kazanje sindikalnih mišic in strah vlade pred sindikati," je še dodal.