Torek, 21. 2. 2023, 9.14
1 leto, 9 mesecev
Poklukar policiji naložil prednostno obravnavo korupcijskih dejanj #video
Poslanci so Boštjana Poklukarja potrdili za novega ministra za notranje zadeve. Za je glasovalo 54 poslancev, proti jih je bilo 31. Novoizvoljeni minister je prepričan, da bo svoje delo na resorju dobro opravljal vse do izteka mandata. Vlada je na popoldanski dopisni seji na predlog novega ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja Tino Heferle ponovno imenovala za državno sekretarko v ministrstvu za notranje zadeve. Poklukar je medtem že podpisal usmeritve in obvezna navodila policiji za prednostno obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj.
Nekdanja odvetnica in poslanka Tina Heferle je državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve od junija 2022. Mandat ji je sicer z menjavo ministrov prenehal, jo je pa vlada danes imenovala ponovno, tako da Heferle ostaja del najožje ekipe tudi danes izvoljenega ministra Poklukarja. Preostalo ekipo bo predstavil v prihodnje.
Usode Lindava Poklukar ni razkril
Na novinarska vprašanja o tem, ali bo v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav ostal na tem mestu, Poklukar ni odgovoril, je pa povedal, da se bo še danes sestal z njim. "To je vse, kar lahko povem. Lindav je kot v.d. generalnega direktorja danes na funkciji. Jutri pa je nov dan," je še dodal Poklukar, ki je sicer le nekaj ur po zaprisegi v DZ "v skladu s svojo politično zavezo, ki jo je podal prejšnji teden na zaslišanju pred odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo v DZ", podpisal usmeritve policiji, iz katerih izhaja, da naj policija takoj okrepi aktivnosti za odkrivanje kaznivih dejanj z elementi korupcije in njihovih storilcev na vseh organizacijskih ravneh, so sporočili z ministrstva.
Kot so zapisali, je minister ob tem poudaril zlasti pomen učinkovitega proaktivnega dela policije in odkrivanja tveganj na področjih, kot so na primer večje investicijske naložbe in projekti ter s tem povezana javna naročila na evropski, državni in lokalni ravni. Policija naj nadaljuje tudi z aktivno vlogo pri prenovi resolucije o preprečevanju korupcije, piše v usmeritvah.
Policija je, kot je še zapisano v ministrovih navodilih in obveznih usmeritvah, "dolžna do 31. marca 2023 organizirati delo kriminalistične policije na način, da bo preiskovanje kaznivih dejanj z elementi korupcije strokovno, hitro in učinkovito".
Ajanovič Hovnik: Ministrstvo predajam v izredno dobrem stanju
Začasna notranja ministrica Sanja Ajanovič Hovnik in novi minister Boštjan Poklukar sta popoldne opravila primopredajo poslov. Ajanovič Hovnikova je dejala, da ministrstvo predaja v izjemno dobrem stanju. "Sodelavci so tudi meni kot začasni ministrici omogočili, da smo zadeve izpeljali mirno. Verjamem, da bo minister uspešno stopil v te čevlje. Ministrstvo že zelo dobro pozna od prej. Tvorno bova sodelovala. Najinega prihodnjega dela se veselim," je ob primopredaji povedala Ajanovič Hovnikova.
"Najprej se zahvaljujem ministrici Ajanovič Hovnikovi, ki je delo dobro opravila. Njeno delo se odraža na vseh področjih ministrstva za notranje zadeve. Pozna se, da so ministrstvo upravljale ženske roke. Ministrstvo poznam, je veliko ministrstvo, ki ima razvejano dejavnost. To, kar se je zadnji dve leti dogajalo s policijo, ni najslavnejši del slovenske policije. Čaka nas obsežen zakonodajni postopek. Posebej modernizacija policije in preprečevanje kriminalitete. Danes sem podal tudi roko nevladnim organizacijam. Mislim, da je prav, da podajo svoje predloge. Vrata so odprta obema sindikatoma," pa je povedal novi notranji minister Boštjan Poklukar.
Nasledil bo Tatjano Bobnar
Boštjana Poklukarja so podprle vse koalicijske poslanske skupine in poslanca narodnosti, proti pa sta bili opozicijski SDS in NSi.
Na ministrskem stolčku bo nasledil Tatjano Bobnar, ki je po zaostritvi odnosov s premierjem Robertom Golobom s te funkcije odstopila decembra lani.
Pretekli teden je prestal zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom, kjer je med prednostnimi nalogami opozoril na boj s korupcijo, upravljanje migracij ter depolitizacijo, profesionalizacijo in modernizacijo policije, ki so po mnenju premierja Roberta Goloba ključne Poklukarjeve prioritete. Golob je prepričan, da bodo Poklukarjeve prioritete zaznamovale delo vse države.
Napoveduje odstranjevanje ograje in depolitizacijo policije
Poklukar je bil minister za notranje zadeve že med septembrom 2018 in marcem 2020, v obdobju vlade premierja Marjana Šarca. Na položaj ministra za notranje zadeve vrača po eni strani s prtljago svojega prvega mandata v vladi Marjana Šarca kot kader nekdanje LMŠ in po drugi strani z nezaupanjem dela javnosti, saj mu številni očitajo, da je sprejel nalogo političnega očiščenja policije.
Njegova predhodnica Tatjana Bobnar je namreč odstopila, ker ni dobila vladne podpore pri imenovanju kadra, tudi pri imenovanju Boštjana Lindava za polni mandat na čelu policije, kar je označila kot politični pritisk.
Poklukar, ki je sicer kot minister v svojem prvem mandatu Bobnarjevo predlagal za generalno direktorico policije, pa se je javno in glasno postavil na stran premierja Roberta Goloba z izjavo, da so v policiji "še vedno ljudje, ki so odločali o tem, da so s protestov odnašali bralce ustave, pršili z vodnim topom množico in zaplinjali Ljubljano. Tu bo treba narediti domačo nalogo in verjamem, da bo naslednja garnitura na ministrstvu za notranje zadeve to tudi naredila".
Kot vodja "naslednje garniture" zdaj tudi napoveduje depolitizacijo in profesionalizacijo policije, kar bo dosegel z novo ekipo na vrhu notranjega ministrstva in izdajanjem obveznih navodil policiji. Zato je iz policijskih vrst že mogoče slišati predvidevanja o menjavah, vprašanje pa je, kako daleč po lestvici bi se lahko zgodile, torej, ali je mogoče pričakovati tudi menjave na čelu uprave kriminalistične policije, nekaterih policijskih uprav in podobno.
V policiji namerava uvesti karierni sistem
Njegov prvi mandat je bil zaznamovan še z izjavo, da Sindikat policistov Slovenije deluje kot parapolicija, danes se mu takšne besede ne zdijo več potrebne. V sodelovanju z obema policijskima sindikatoma namerava v policiji uvesti karierni sistem, ki ga bo dodatno omogočala še napovedana reforma plačnega sistema, je povedal na predstavitvi kandidature.
Poklukarja so sicer že ob njegovem prvem mandatu povezovali s sedanjim državnim sekretarjem na obrambnem ministrstvu Damirjem Črnčcem, saj je bil ta Poklukarjev mentor pri magistrskem delu z naslovom Delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri obvladovanju migracij, ki ga je leta 2017 napisal na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju. Tako je od najave njegove kandidature mogoče slišati bojazen, da bi Črnčec dobil dostop do vseh obveščevalnih podatkov, do vojaških ga kot državni sekretar na ministrstvu za obrambo že ima.
Poklukar ima dolgoletno vojaško kariero
Ravno iz obrambnega sistema sicer prihaja tudi Poklukar. Magister javne uprave ima namreč dolgoletno vojaško kariero. Od leta 1991 do 2015 je bil namreč pripadnik Teritorialne obrambe RS in Slovenske vojske. V vojaški karieri je dosegel čin višjega štabnega vodnika in bil odlikovan z bronasto medaljo generala Maistra, s srebrno medaljo Slovenske vojske in spominskim znakom Stražnice 1991.
V službi za protokol na obrambnem ministrstvu je nabiral izkušnje s področja protokola. Kot podčastnik za protokol je v službo prišel na predlog takratne ministrice za obrambo Ljubice Jelušič leta 2009 in opravljal protokolarne naloge za ministre, vrha ministrstva in Slovenske vojske do leta 2015.
Od leta 2015 je bil zaposlen v Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, kjer je med drugim vodil Regijski center za obveščanje Kranj. Nazadnje pa je bil direktor uprave za vojaško dediščino, vodenje katere je prevzel junija lani.
Kakšne so Poklukarjeve prioritete?
Med njegovim prvim ministrskim mandatom, ki se je končal z odstopom Marjana Šarca, je ministrstvo nadaljevalo postavljanje ograje na meji in se otepalo očitkov o neupravičenem vračanju migrantov na Hrvaško. Tokrat napoveduje nadaljevanje odstranjevanja ograje na meji.
Na predstavitvi pred matičnim odborom DZ je napovedal, da bo z Avstrijo načel dialog o odpravljanju notranjega nadzora na severni meji, prepričan je, da ta nadzor ni potreben in da bo Hrvaška, ki je nedavno vstopila v schengensko območje, nadzor na zunanjih mejah EU kakovostno opravljala.
Za tujce v Sloveniji bi sprostil trg dela, da bi dobili priložnost zapolniti mesta deficitarnih poklicev.
Razmišlja tudi o tem, da bi se vsaj del del pristojnosti, tudi pristojnost organizacije namestitev za prebežnike, z urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov vrnila pod ministrstvo za notranje zadeve, preostali deli pa bi šli pod pristojnost drugih ministrstev.
Znova se bo zavzemal tudi za uzakonitev IMSI-lovilcev, ki jih je predlagal med svojim prvim mandatom in jih je nato zavrnilo ustavno sodišče. O tem bi s široko razpravo dosegel politični konsenz za uporabo tega orodja ter določil nadzorne mehanizme za preprečevanje zlorab.
38