Ponedeljek, 13. 2. 2023, 6.24
1 leto, 10 mesecev
Poklukar: Svoje ožje ekipe še ne želim razkriti #video
Boštjan Poklukar je uspešno prestal današnje zaslišanje pred odborom DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Predstavitev je potrdilo devet članov odbora, proti jih je bilo šest. V predstavitvi je razgrnil svoje načrte za delo na čelu resorja. Po potrditvi ustreznosti je dejal, da še ne želi razkriti, kdo bo v njegovi ožji ekipi.
Prav tako Poklukar ni želel komentirati, ali bo ta sestavljena iz strokovnjakov. "To bo povsem kompetentna ekipa, sposobna izzivov in prioritet, ki sem jih danes tudi predstavil na odboru," je dejal. O tem, ali bodo na položajih ostali sedanji državni sekretarji, pa se še niso pogovarjali, pravi, niti ni razkril, ali bo na položaju generalnega direktorja policije ostal sedanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja Boštjan Lindav.
Predstavitev treh ključnih področij
Med današnjo predstavitvijo je Poklukar opozoril na tri prednostna področja svojega ministrovanja: boj s korupcijo, upravljanje migracij ter depolitizacijo, modernizacijo ter profesionalizacijo policije.
"Pri korupciji ne gre le za moralno pokvarjenost, ampak predvsem za kaznivo dejanje, napovedujem ničelno toleranco do korupcije. Nacionalni preiskovalni urad bo zopet samostojen in avtonomen organ," je napovedal Poklukar in dodal, da si bo prizadeval za hitrost in učinkovitost pri kazenskih postopkih, pri čemer enako velja tudi za gospodarsko kriminaliteto. Omogočili bodo tudi, da bo vodenje NPU lahko prevzel tudi drug strokovnjak s področja kazenskega prava, sodstva ali obveščevalnovarnostnih organov, in ne le policist, je napovedal.
Glede upravljanja migracij je opozoril na drugačne okoliščine kot pred nekaj leti, saj je zdaj Hrvaška del schengenskega območja, meja pa je postala notranja meja. "Rezilno žico na meji odstranjujemo, cilj je, da je do konca 2023 ne bo več," je dejal kandidat za ministra, ki pričakuje tudi tvorno sodelovanje z nevladnimi organizacijami, tudi pri pripravi novega zakona o tujcih in zaščiti razseljenih.
Na področju modernizacije policije je napovedal, da želi slediti napovedanemu investicijskemu ciklu, ki je v proračunu za leti 2023 in 2024. V sklopu še večje profesionalizacije slovenske policije si bo prizadeval vzpostaviti karierni sistem napredovanja zaposlenih v policiji, k čemur sta ga že pozvala tudi oba policijska sindikata. Na koncu je še dejal, da upa, da takšne represije, kot je vladala v zadnjih dveh letih, podpihovane pri najvišjih predstavnikih oblasti, ne bo nikoli več.
Odgovori na vprašanja poslancev
Poklukar je po svoji predstavitvi na matičnem odboru odgovarjal na vprašanja poslancev. Na vprašanja Branka Grimsa (SDS) glede odstranjevanja ograje na meji je odgovoril, da se je v zadnjih letih veliko spremenilo, pri čemer je navedel vstop Hrvaške v schengensko območje. Pri tem verjame, da bo Hrvaška varovala mejo vsaj tako dobro, kot je to počela Slovenija.
Čeprav je v svojem prvem ministrskem mandatu tudi sam postavljal ograjo, se mu danes zdi nepotrebna, zato bo nadaljeval njeno odstranjevanje. Notranja meja EU namreč ni tista, ki bi jo bilo treba dodatno varovati, je odgovoril na vprašanje poslanke Levice Nataše Sukič.
Za tujce pri nas pa bi sprostil trg dela, da bi dobili priložnost zapolniti mesta deficitarnih poklicev. O tem se bo posvetoval z ministrstvom za javno upravo, pri čemer želi pospešiti administrativne postopke in v državo sprejeti varnostno preverjene ljudi.
Kar zadeva nevzdržne razmere v azilnih domovih, verjame, da so ti polni. Zato razmišlja, da bi se vsaj namestitvena in procesna pristojnost urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov vrnili pod ministrstvo za notranje zadeve, preostali deli pa bi šli pod pristojnost drugih ministrstev.
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič ga je vprašala, ali bo znal "reči ne željam oseb, ki jim je hvaležen za priložnost biti notranji minister". Odgovoril je, da glede tega ni skrbi, saj zakonodaja natanko določa razmerje med ministrom in generalnim direktorjem policije in da je ta v svojih kadrovskih odločitvah avtonomen. Pri tem je zagotovil, da policijo vodi generalni direktor, minister pa daje redne in izredne usmeritve v skladu z zakonskimi pristojnostmi.
Povedal je še, da se bo znova zavzemal za uzakonitev IMSI-lovilcev, ki jih je predlagal med svojim prvim mandatom in jih je nedavno zavrnilo ustavno sodišče. Pri tem bi s široko razpravo dosegel politični konsenz za uporabo tega orodja in določil nadzorne mehanizme za preprečevanje zlorab.
Poslanci Gibanja Svoboda v bran Poklukarju
Poslanci Gibanja Svoboda so pred današnjim zaslišanjem na matičnem odboru DZ stopili v bran kandidatu za ministra za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju. Pričakujejo, da bo depolitiziral policijo, strinjajo pa se s pomisleki nevladnih organizacij, a menijo, da je funkcija notranjega ministra predvsem politična.
Od Poklukarja pričakujejo tudi spoštovanje odločb ustavnega sodišča, dosledno spoštovanje vloge vseh neodvisnih institucij, zelo dobro sodelovanje z nevladnimi organizacijami in stalni dialog s civilno družbo.
Mogoče menjave na čelu policije
V tem tednu bi bilo lahko več znanega tudi o ožji ekipi novega notranjega ministra. V zadnjih dneh so se tako pojavila ugibanja, ali se stolčka majeta obema dosedanjima državnima sekretarjema Branku Lobnikarju in Tini Heferle, a uradnih informacij v Poklukarjevem krogu o tem za zdaj ne dajejo. Prav tako ne, ali se obeta menjava na čelu policije. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je sicer v teh dneh za STA navedel, da je sam pripravljen sodelovati s katerimkoli ministrom, ki podpira avtonomnost policije in pokončnost policijskih vodij, sposobnih upreti se zlorabam policije.
V obeh policijskih sindikatih pa od kandidata, ki je ministrstvo vodil že v obdobju vlade Marjana Šarca, pričakujejo vzpostavitev kariernega sistema v policiji in pravičnejšega vrednotenja zaposlenih v njej.
Večjih presenečenj ob potrjevanju Poklukarja, ki bo na ministrskem stolčku nasledil Tatjano Bobnar, v DZ ni mogoče pričakovati.
V poslanski skupini največje vladne stranke Gibanje Svoboda, ki šteje 41 poslancev, zatrjujejo, da so glede predloga kandidature enotni. V vrstah koalicijskih partnerjev SD in Levice, kjer so se pojavljali namigi, da nad predlaganim kandidatom naj ne bi bili povsem navdušeni, so z uradnimi odzivi za zdaj skopi, pričakujejo pa delovanje novega ministra v skladu z zakonodajo in zavezami koalicijske pogodbe.
38