SiolNET. Novice Slovenija
5,88

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Poročila razkrivajo: Kako "bogate" gredo stranke na volitve

5,88

termometer

Kolaž
Foto: Siol.net

Stranka modernega centra (SMC) je lansko poslovno leto uradno sklenila kot finančno najbolje stoječa stranka v Sloveniji. Sledi ji Demokratska stranka upokojencev (DeSUS). Medtem sta najbolj zadolženi Slovenska demokratska stranka (SDS) in Socialni demokrati (SD). To razkrivajo včeraj objavljena poročila političnih strank.

SMC, ki je leta 2014 zmagala na parlamentarnih volitvah z rekordnim številom mandatov, je v zadnjih letih na račun tega dobro napolnila svojo blagajno. Ob koncu lanskega leta je imela na računu kar 744 tisoč evrov denarnih sredstev.

S polno malho se na prihajajoče volitve podajajo tudi v DeSUS, kjer so v lanskem letu poslovali z visokim presežkom prihodkov nad odhodki. Konec lanskega leta pa so imeli na računih več kot 600 tisoč evrov.

Po uradnih podatkih gre slabše dvema strankama, ki spadata med najstarejše na slovenskem političnem parketu. SDS je imela ob koncu leta za nekaj manj kot 300 tisoč evrov dolga in dobrih 200 tisočakov na računu. SD je imela medtem nekaj več kot 50 tisoč evrov na računu in za več kot 400 tisoč evrov dolga, večino do Delavske hranilnice, preostalo pa do neimenovanih drugih pravnih oseb.

V SDS so se sicer prejšnji teden pohvalili, da so z donacijami fizičnih oseb, ki so jih začeli zbirati po fiasku s posojili, zbrali že skoraj 90 tisoč evrov.

Kazen zaradi spornega posojila Dijane Đuđić

V Sloveniji do nedavnega ni bilo politične stranke, ki bi bila v zadnjih letih kaznovana zaradi kršitev zakonodaje, ki ureja njihovo financiranje. Letos pa je računsko sodišče vložilo kar dva obdolžilna predloga, in sicer proti SDS in SD.

Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča
Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča Foto: Bojan Puhek V primeru SDS sta bili sporni dve lanski posojili. Prvo je bilo 450 tisoč evrov vredno posojilo, ki ga je SDS decembra lani najela pri bosanski državljanki Dijani Đuđić. Po tem, ko je zgodba izbruhnila v javnosti in je postalo jasno, da so v SDS kršili zakonodajo, so prvi obrok najetega posojila (150 tisoč evrov) po lastnih besedah vrnili. SDS si je 60 tisoč evrov že avgusta izposodila tudi pri podjetju Nova obzorja, katerega 44,2-odstotni solastnik je prav SDS.

Zakon o političnih strankah namreč dovoljeno višino posojila pri fizični osebi omejuje na desetkratnik povprečne mesečne plače. V drugem primeru je bilo sporno, da si je SDS izposodila denar od podjetja, medtem ko zakon dovoljuje financiranje le pri pravnih osebah, ki so banke ali posojilnice.

V primeru SD je bilo nezakonito financiranje stranke Solidarnost. Z njo so sklenili dogovor o skupnem nastopu na volitvah. Vendar ni šlo za skupno listo obeh strank, temveč je SD vložila samostojno kandidaturo. Zato Solidarnost ni bila upravičena do sredstev iz državnega proračuna in jih je morala vrniti.

Nizke donacije in članarine, razen pri SDS in SD

V strankarskih blagajnah se precej pozna tudi to, da podjetja od januarja 2014 ne smejo več financirati političnih strank.

Večina parlamentarnih strank namreč s članarinami in prispevki podpornikov financira zgolj manjši del svojega delovanja. Še v najboljšem položaju sta zaradi največjega števila članov in simpatizerjev SDS in SD, medtem ko v DeSUS prejmejo bornih nekaj tisoč evrov donacij.

Dijana Đuđić Dijana Đuđić Foto: Planet TV

Pri iskanju obvodnih virov financiranja jim ne manjka idej. Nekatere med njimi, tudi novonastale, neposredno ali prek povezanih oseb izdajajo medije, ki pridobivajo oglaševalske prihodke tudi od državnih podjetij. Neuradno je mogoče slišati, da bo računsko sodišče ravno temu področju v prihodnosti namenilo veliko pozornosti, saj naj bi se prek tega v Slovenijo prek obvodov prelivala velika finančna sredstva, tudi iz tujine.

Spomnimo, da je bilo pred volitvami 2008 s stranko SDS povezano izdajanje najmanj dveh brezplačnih medijev, njihovo financiranje pa je preiskovala tudi parlamentarna preiskovalna komisija.

SMC za Majo Makovec Brenčič več kot 100 tisočakov

Nekatere stranke so morale ugrizniti v kislo jabolko s financiranjem svojih kandidatov na lanskih predsedniških volitvah.

Med njimi izstopa stranka SMC, ki je za kampanjo svoje kandidatke Maje Makovec Brenčič, sicer ministrice za izobraževanje, znanost in šport, porabila več kot 100 tisoč evrov. To se ji ni obrestovalo, saj je njihova kandidatka osvojila dobrih 13 tisoč glasov. Vsak glas jih je torej stal skoraj osem evrov.

Maja Makovec Brenčič Maja Makovec Brenčič Foto: Ana Kovač Pomemben del stroškov kampanje, kar okoli 24 tisoč evrov, je pomenilo plačilo storitev agencije Arih. Ta je domala ves mandat svetovala predsedniku vlade Miru Cerarju. V SMC so prek agencije Arih plačevali tudi storitve izraelskega strokovnjaka za trženje Asafa Eisina, kar so nam potrdili marca lani. Stranka stroškov, ki jih je porabila za svetovanje, posebej ne razkriva, v lanskem letu je imela sicer za skupno 963 tisoč evrov stroškov storitev.

Predsedniška kampanja se je zagotovo zelo splačala Marjanu Šarcu, zanjo je porabil nekaj več kot 50 tisoč evrov. Zaradi dobrega rezultata bo večino tega dobil povrnjenega, hkrati pa si je med kampanjo zgradil prepoznavnost za letošnje parlamentarne volitve. Trenutno ga namreč vse ankete uvrščajo na mesto zmagovalca.

Druge stranke so za svoje kandidate, ki so dobili več glasov, porabile bistveno manj denarja, in sicer največ 50 tisoč evrov. Vendarle so ti stroški neprimerno nižji kot pred desetletjem, ko so za predsedniške kampanje porabili tudi po pol milijona evrov, na primer leta 2007, ko sta se spopadla Danilo Türk in Lojze Peterle.

SMC (predsednik Miro Cerar)

Vsi prihodki: 1,449 milijona evrov (-3 %)

Od tega:

  • proračun RS: 1,04 milijona evrov
  • proračuni lokalnih skupnosti: 324 tisoč evrov
  • članarine: 29 tisoč evrov (-1 %)
  • donacije: 25 tisoč evrov (+10 %)

Presežek/primanjkljaj v 2017: + 125 tisoč evrov

Miro Cerar Foto: Ana Kovač Zaposleni v stranki: 7,12

Povprečni mesečni stroški/zaposlenega: 3.083 evrov bruto

Denarna sredstva: 744 tisoč evrov

Posojila: 0

Stranka je na lokalnih volitvah 19. oktobra 2014 dobila 307 svetniških mest v 122 občinskih svetih oziroma mestnih svetih občin. SMC ima 12 podžupanj in podžupanov, ki so se 12. maja 2015 povezali v Klub podžupanj in podžupanov.

Lokalna mreža SMC se je lani razširila s 60 na 64 lokalnih odborov, ki pokrivajo vse območje Slovenije (nekateri lokalni odbori pokrivajo več občin). V letu 2017 so lokalni odbori izvajali zastavljene programe svojega delovanja.

SDS (predsednik Janez Janša)

Vsi prihodki: 1,19 milijona evrov (-5 %)

Od tega:

  • proračun RS: 500 tisoč evrov
  • proračuni lokalnih skupnosti: 431 tisoč evrov
  • članarine: 106 tisoč evrov (-13 %)
  • donacije: 107 tisoč evrov (+16 %)

Presežek/primanjkljaj v 2017: -82 tisoč evrov

Zaposleni v stranki: 3,33

Janez Janša Foto: Bojan Puhek Povprečni mesečni stroški/zaposlenega: 3.322 evrov bruto

Denarna sredstva: 209 tisoč evrov

Posojila: 293.500 evrov

Ključno premoženje stranke SDS je poslovna stavba na Trstenjakovi v Ljubljani, ki jo v knjigah vrednotijo na več kot 1,7 milijona evrov. Do danes so že skoraj odplačali posojila, ki so jih najeli za financiranje njenega odkupa.

Konec lanskega leta so imeli najeta posojila pri Abanki (100 tisoč evrov), podjetju Nova Obzorja (60 tisoč evrov) in bosanski državljanki Dijani Đuđić (150 tisoč evrov), vendar so zadnje kmalu po izbruhu afere že poplačali in razdrli posojilno pogodbo. V poročilu se jim je sicer pri razkritju posojilodajalcev (ne)namenoma zatipkalo ime Đuđićeve, ta je predstavljena kot Dijana Djurdič.

V blagajno SDS že tradicionalno vplačujejo tudi evropski poslanci, ki so uspešno kandidirali na listi stranke. V lanskem letu so Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver prispevali nekaj več kot osem tisoč evrov.

SD (predsednik Dejan Židan)

Vsi prihodki: 717 tisoč evrov (+1 %)

Od tega:

  • proračun RS: 204 tisoč evrov
  • proračuni lokalnih skupnosti: 302 tisoč evrov
  • članarine: 104 tisoč evrov (+7 %)
  • donacije: 26 tisoč evrov (-8 %)

Dejan Židan Foto: Bojan Puhek Presežek/primanjkljaj v 2017: + 7 tisoč evrov

Zaposleni v stranki: 8,21

Povprečni mesečni stroški/zaposlenega: 2.413 evrov bruto

Denarna sredstva: 55 tisoč evrov

Posojila: 402 tisoč evrov

DeSUS (predsednik Karl Erjavec)

Vsi prihodki: 637 tisoč evrov (-2 %)

Od tega:

  • proračun RS: 379 tisoč evrov
  • proračuni lokalnih skupnosti: 219 tisoč evrov
  • članarine: 29 tisoč evrov (-18%)
  • donacije: 4 tisoč evrov (+87%)

Presežek/primanjkljaj v letu 2017: + 116 tisoč evrov

Zaposleni: 0,88

Karl Erjavec Foto: STA Povprečni mesečni stroški/zaposlenega: 3.153 evrov bruto

Denarna sredstva: 627 tisoč evrov

Posojila: 225 tisoč evrov

V predvolilnem letu je stranka redno plačevala anuitete za posojilo iz leta 2014 (posojilo je bilo najeto za izvedbo volitev v državni zbor 2014). Sedež stranke je v letu 2017 realiziral presežek prihodkov nad odhodki v vrednosti 53.046 evrov, teritorialne organizacije 63.086 evrov, vsa stranka pa 116.132 evrov.

Nova Slovenija (predsednik Matej Tonin)

Vsi prihodki: 499 tisoč evrov (+0 %)

Od tega:

  • proračun RS: 200 tisoč evrov
  • proračuni lokalnih skupnosti: 195 tisoč evrov
  • članarine: 77 tisoč evrov (+4 %)
  • donacije: 20 tisoč evrov (+3 %)

Presežek/primanjkljaj v letu 2017: + 36 tisoč evrov


Matej Tonin Foto: Bojan Puhek Zaposleni: 0,5

Povprečni mesečni stroški/zaposlenega: 2.774 evrov bruto

Denarna sredstva: 67 tisoč evrov

Posojila: 21 tisoč evrov 

Združena Levica, danes Levica (predsednik Luka Mesec)

Poslovanje v lanskem letu očitno zaradi tehničnih težav pri pošiljanju podatkov Ajpesu ni na voljo.

Stranka Alenke Bratušek, prej Zavezništvo Socialno Liberalnih demokratov (predsednica Alenka Bratušek)

Ustanovljena je bila leta 2014, njeno jedro so bili poslanci, ki so izstopili iz Pozitivne Slovenije.

Iz državnega proračuna in proračuna občin so v lanskem letu prejeli 153 tisoč evrov. Denarnih prispevkov fizičnih oseb je bilo za vsega 410 evrov.

Na računu imajo 42 tisoč evrov denarnih sredstev. 

Pozitivna Slovenija (predsednik Zoran Janković)

Leta 2014 se ni uvrstila v parlament. V letu 2017 je stranka iz državnega proračuna prejela 115 tisoč evrov. Vseh prihodkov stranke je za 120 tisoč evrov. Stroškov pa so imeli za okoli 116 tisoč evrov. Nekdo je tam zaposlen za 47 tisoč evrov bruto na leto. Leto so končali s štiri tisoč evri presežka. Denarni prispevki fizičnih oseb so znašali 350 evrov.

Slovenska ljudska stranka (predsednik Marko Zidanšek)

Vsi prihodki znašajo 470 tisoč evrov, od tega je za 31 tisoč članarin in devet tisoč evrov prispevkov fizičnih oseb. Večino prejmejo iz proračunov lokalnih skupnosti, kjer je SLS močna, kar 277 tisoč evrov.

Samo v lanskem letu so ustvarili 183 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki, skupaj s prejšnjimi leti imajo tako že za 334 tisoč evrov rezerve. Konec lanskega leta so imeli na računu nekaj manj kot 25 tisoč evrov denarnih sredstev. 

Slovenska nacionalna stranka (predsednik Zmago Jelinčič)

Vseh prihodkov je bilo za okoli 114 tisoč evrov, veliko večino iz državnega proračuna. Od tega so ustvarili nekaj več kot 13 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki.

Piratska stranka Slovenije (predsednik Rok Andrée)

Na zadnjih volitvah je dobila 11.737 glasov (1,34 odstotka), za to pa mesečno prejema 6.982 evrov. Konec lanskega leta so imeli na računu okoli 20 tisoč evrov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 41
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin